Politična participacija mladih v Sloveniji je boljša, kot se zdi, so ugotavljali v Mariboru. Kaj Zorčič meni o volilni pravici za 16-letnike?

Participacija mladih je relativno dobra, morda ni neposredno vidna v politiki, je pa toliko bolj prisotna na družbenih omrežjih, tu ne zaostajamo za evropskimi državami, je na vprašanje, kako mlade volivce spodbuditi k politični angažiranosti in udeležbi na volitvah, odgovoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Mladi so Zorčiču, evroposlanki in predsednici SD Tanji Fajon, mariborskemu in novogoriškemu županu Saši Arsenoviču in Klemnu Miklavčiču ter politologu Marku Lovcu vprašanja zastavljali v okviru okrogle mize Aktivno državljanstvo na evropski, državni in lokalni ravni, ki jo je danes v šolskem amfiteatru organizirala mariborska II. gimnazija.

Nadpovprečna udeležba mladih v civilni družbi

Podobno kot Zorčič je razmišljal tudi Lovec, ugotavljal je, da je participacija mladih v politiki pri nas, predvsem glede vključevanja v strankarsko življenje in volitve, tradicionalno pod povprečjem EU, kljub temu pa stanje po njegovem ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled: "Imamo namreč nadpovprečno udeležbo slovenske mladine pri drugih dejavnostih, v civilni družbi." Kljub temu je mlade pozval, naj se bolj vključijo tudi v strankarsko življenje: "Zaenkrat ne poznamo boljšega sistema od predstavniškega, zato so stranke ključne. Civilna družba in nevladni sektor te vloge ne moreta odigrati."

Kot je še ugotavljal Lovec, slaba participacija na volitvah ni zgolj problem mladih: "Gre za splošen problem, s katerim se vse svetovne demokracije soočajo že od 70. let prejšnjega stoletja. Zgodila se je globalizacija, to pomeni, da za najbogatejši del volilnega telesa, za nadnacionalni kapital, volitve sploh niso več pomembne, ker se vse pomembne odločitve glede posla odvijajo drugje. Na drugi strani pa imamo drugi del populacije, poražence globalizacije, ki nimajo služb, nimajo zadostnih kompetenc. Tem volitve ne pomagajo nič, ker nimajo nobene moči. In to pojasnjuje padanje participacije."

Da na participacijo mladih vpliva tudi dejstvo, da je politika pri nas izgubila verodostojnost, pa je menila Fajonova. "Na socialnih omrežjih je toliko diskreditacij, podtikanj ..., da je informacije res težko presejati in se odločiti, katere so verodostojne in katere niso. Tudi to je razlog, da se na volitvah pogosto odločamo na podlagi čustev. Kako spet pridobiti zaupanje v politiko, bo naš največji izziv. Da iz Slovenije naredimo državo, ki bo zagotavljala dostojanstvo vseh."

Volilna pravica za 16-letnike in e-volitve

Na vprašanje, ali bi k boljši participaciji mladih pripomogla uvedba volilne pravice mladih po 16. letu starosti, je Fajonova odgovorila: "Da, zagovarjam to idejo in si zanjo prizadevam, čeprav ni nujno, da bi se s tem dejansko povečala udeležba mladih na volitvah. Sem pa optimistična, pozitivno me je vzpodbudil predvsem referendum o vodah, na katerega so se mladi množično odzvali. Verjetno bomo morali politiki več naslavljati teme, ki so pomembne za mlade, vi pa se boste morali bolj angažirati in dvigovati svoj glas. Ker ta glas je slišan. Analize sicer kažejo, da se bo letošnjih volitev udeležilo več ljudi. Zato bi bilo smiselno razmisliti tudi o uvedbi e-volitev."

Nekoliko bolj zadržan je bil do vprašanja volilne pravice za 16-letnike Zorčič: "Sem zagovornik tega, je pa treba o tem dobro razmisliti. Vprašanje je predvsem, koliko se tako mladi odločajo samostojno, koliko pa na njih preko ekonomskih vzvodov vplivajo tisti, ki jih vzdržujejo." Precej bolj rezerviran odnos pa ima Zorčič do e-volitev: "Ne le zaradi vloge tehnoloških gigantov, bojim se, da je težko preverjati, kaj je bilo v e-obliki oddano kot glas volivca in kaj je prispelo v bazo podatkov kot seštevek vseh glasov. Volitve, ki se jih državljani udeležijo fizično, so tudi svojevrsten ritual. Zgolj prenos tega, kar počnemo v nedeljo, na neko aplikacijo bi banaliziral pomen tega pomembnega dejanja za državo in državljane."

Mladi slišani, a premalo

Da kot participacijo mladih v političnem življenju razume tudi to okroglo mizo, je povedal Miklavčič. "Takšne iniciative ogromno pomenijo, ker so samonikle," je dejal. Kot pomemben instrument za vključevanje mladih je ob tem omenil uvedbo participativnega proračuna: "To je ena od alternativnih oblik približevanja politike mladim, s katero nam je uspelo motivirati res veliko mladih, da so prispevali svoje ideje in projekte ter zanje tudi glasovali."

Maribor se v zadnjem obdobju res trudi mlade zadržati v mestu, je dejal Arsenovič in poudaril: "Končni cilj je, da povečamo število prebivalcev in dodano vrednost na prebivalca. Mladi ste pri tem vključeni, se pa zavedam, da vas verjetno slišim premalo." Arsenovič je ob tem opozoril še na nujno potrebno decentralizacijo države ter zmanjševanje razlik v gospodarskem razvoju osrednje in vzhodne Slovenije.