Igor Selan
Demokracija ni poceni, bi lahko rekli ob pregledu stroškov, ki jih ima lokalna skupnost z delovanjem političnega sistema. Po zakonu o političnih strankah mora namreč občina vsaki stranki, ki je na volitvah prejela najmanj polovico glasov, potrebnih za izvolitev enega člana v mestni svet, do naslednjih volitev plačevati za njeno delovanje. Ker je na volitvah leta 2014 v Mariboru glasovalo 34.460 volilnih upravičencev, svetniških mest pa je 45, je bilo za osvojitev enega svetniškega mandata treba osvojiti najmanj 765 glasov, do financiranja pa je torej bila upravičena vsaka stranka, ki je prejela vsaj polovico te številke, torej 383 glasov.
Liste ne dobijo nič
Hkrati to pomeni, da višja ko je volilna udeležba, več občino stane financiranje strank. Prav tako pomeni tudi, da je do financiranja upravičenih več strank, kot jih je dejansko dobilo mandate v mestnem svetu. Od leta 2014 do danes je tako denar od občine mesečno prejemalo kar 13 strank (glej grafiko), čeprav jih je svojega predstavnika v mestnem svetu imelo le devet. Za vsak prejeti glas na volitvah so stranke od 1. januarja 2015 do 1. maja letos mesečno prejemale po 25 centov, nato so ta znesek povišali na 30 centov. Skupaj je šlo za stranke v pretekih teh štirih letih iz občinskega proračuna tako 233 tisoč evrov.
Vsak svetnik upravičen do 90 evrov mesečno
Ob denarju, ki ga stranke dobijo po zakonu, gre iz proračuna v skladu s pravilnikom mesečno tudi denar za delo klubov svetnikov. Ta izplačila so se sicer tudi zmanjševala. Če je še leta 2012 šlo kar 187 evrov na člana oziroma na svetnika, je bil leto kasneje ta znesek znižan na 150 evrov, leta 2014 pa na 90 evrov. Nato je mestni svet s 1. septembrom letos ta znesek zvišal na 100 evrov. Za razliko od izplačila strankam, ki denar prejemajo ne glede na to, za kaj in koliko ga dejansko porabo, morajo klubi svetnikov svojo porabo upravičevati z računi. Načeloma naj bi denar porabljali za pisarniški material in druga, za delo nujna sredstva (najem prostorov, računalniki, tablice, tiskalniki ...), a so ga v preteklosti trošili tudi nenamensko, za nabavo alkoholnih pijač, kave in še česa. Odkar je nadzor medijev in mestne uprave nad njihovo porabo večji, se je ekscesno trošenje davkoplačevalskega denarja sicer bistveno zmanjšalo. Ker vsi klubi svetnikov niso porabili vsega denarja, točna poraba ni znana. Občino je delovanje klubov svetnikov v tem mandatu skupaj stalo okrog 180 tisoč evrov.
Občina povrne tudi stroške kampanje
Obenem so tiste stranke in liste, ki se jim je uspelo uvrstiti v mestni svet, ter organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj deset odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, upravičeni še do povrnitve stroškov za volilno kampanjo. Prvi 20, drugi pa osem centov za vsak dobljeni glas. Leta 2014 je to občino stalo še dodatnih devet tisoč evrov.
Če k temu prištejemo še sejnine svetnikom, te znašajo 280 evrov bruto (180 evrov neto), ter plačila zunanjim članom delovnih odborov in komisij mestnega sveta, ki skupaj znašajo okrog 140 tisoč evrov letno (ca. 560 tisoč evrov v štirih letih), smo tako davkoplačevalci v Mariboru za delovanje političnega sistema v zadnjih štirih letih plačali skupaj dober milijon evrov.
