Tatjana Vrbnjak
Četudi je bilo pred leti zamišljeno, da se bo pobreško pokopališče postopoma opustilo in se tudi zato zdi pokopališče Dobrava skozi današnje oči predimenzionirano, se mu Mariborčani nikoli niso želeli odreči. Na začetku je pobreško pokopališče sicer bilo "pokopališče za reveže", a je kmalu postalo osrednje mestno pokopališče - in takšno ostaja tudi naprej. Pogrebno podjetje Maribor zdaj tam začenja investicijo v nove prostore za sprejem strank ob prijavi pogreba in novo poslovilno dvorano.
Investicija do 500 tisoč evrov
"Pogrebni običaji so šli v smer, kot se že izvajajo na Dobravi: da se obred v celoti izvede v poslovilni dvorani in se nato samo pospremi pokojnika do grobnega mesta. Z novo investicijo želimo ta koncept omogočiti tudi na pobreškem pokopališču - tam se zdaj večji del obreda izvede pred mrliškimi vežicami, del pa ob grobnem mestu," razlaga direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek. V novem kompleksu, ki bo nastal za cvetličarno Aralija na lokaciji, kjer zdaj parkirajo delavci Pogrebnega podjetja Maribor, bodo tudi novi prostori za sprejem strank in skladiščni prostor za cvetličarno.
Letos dve pomembni obletnici
Letos je 140-letnica pokopališča Pobrežje. Obletnico bodo obeležili s prireditvami, ki jih bodo pripravili v okviru dni dediščine evropskih pokopališč - pa tudi kulturnih dni za šole, na katerih osnovnošolci in dijaki z obiskom mestnega pokopališča spoznavajo zgodovino mesta in ljudi, ki so v njem živeli in ki so tukaj pokopani.
Pogrebno podjetje pa je gotovo tudi eno najstarejših podjetij v Mariboru. Letos bodo praznovali 150 let. Mestni pogrebni zavod je bil ustanovljen leta 1869. Leta 1911 pa je prešel v občinsko last. Danes je to delniška družba v večinski lasti občine.
Tudi "zadnje slovo" se spreminja
Način zadnjega slovesa se skozi čas spreminja. "V slovenskem prostoru še vedno strmo narašča število upepelitev: če jih je bilo še pred petimi leti 50 do 55 odstotkov, jih je bilo lani že skoraj 80 odstotkov," pravi Pliberškova. Vedno več zanimanja je tudi za mesta v žarnem zidu. "Če bi bilo 80 odstotkov novih grobnih mest narejenih v žarnem zidu, bi zadostili potrebam," ugotavlja direktorica.
Tipska ureditev grobov islamske skupnosti
Na Pokopališču Pobrežje so glavne poti že tlakovane; v zaostanku je le še "magdalenski" del pokopališča, ker del zemljišča ni zemljiškoknjižno rešen. "Vseeno pa imamo za tlakovanje in ureditev brežin na frančiškanskem in magdalenskem delu pokopališča predvidene investicije v vrednosti 50 tisoč evrov. Na pokopališču Dobrava pa bi radi na novo asfaltirati glavno alejo iz poslovilnega objekta do pokopališča, ker je asfaltna podlaga v slabem stanju," pravi direktorica Lidija Pliberšek. Novost pa je tudi to, da bo poslej na Dobravi predel grobnih mest, namenjen islamski skupnosti, tipsko urejen.
