Tatjana Vrbnjak
Po vzoru Grčije, kjer so na pokopališču zasadili oljke, in Španije, kjer so zasadili drevesa citrusov, so v Pogrebnem podjetju Maribor, ki je predsedujoči član Združenja evropsko pomembnih pokopališč, z zasaditvijo trte na pobreškem pokopališču sklenili prispevati k spodbujanju kulturnih poti in promociji slogana Maribor, mesto najstarejše trte sveta. Na sončnem mestu, od koder je mogoče videti tako baročno kapelo kot pobreško cerkev, v neposredni bližini spominskih obeležij prve svetovne vojne in partizanskega pokopališča, sta direktorica Pogrebnega podjetja in predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč Lidija Pliberšek in skrbnik Stare trte, mestni viničar Stane Kocutar, ki bo poslej tudi skrbnik potomke na pobreškem pokopališču, posadila cepič Stare trte.
Naravna pot vinske trte kot lijane
Potomka Stare trte bo videti drugače kot njena mati na Lentu: na pobreškem pokopališču bo rasla na prostem in se vila okoli stebra ter tvorila nekakšno pahljačo. "S tem bomo ponazorili naravno pot vinske trte kot lijane, ki zraste iz tal in se usmerja kvišku," pravi Kocutar. Tudi steber je poln simbolike, saj gre za enega od dveh stebrov, ki ju je 1987. postavil levo in desno od Stare trte prvi viničar Tone Zafošnik; Kocutar ju je pred petimi leti odstranil in ju shranil.
Kako je z ukrepi na pogrebih
S koncem epidemije so prenehali veljati strogi ukrepi in omejitve glede izvedbe pogrebov. A nekatere omejitve glede na zahteve, ki jih je postavil Nacionalni inštitut za javno zdravje, še veljajo. "Zahteve NIJZ so, da morajo v zaprtih prostorih, kar poslovilna dvorana na Dobravi je, ljudje držati ustrezno distanco 1,5 metra in nositi zaščitne maske v prostoru," razlaga direktorica Pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek in dodaja, da je to glede na situacijo pogrebnega obreda, skoraj nemogoče - svojci so žalostni, jočejo in maske je v teh trenutkih težko nositi. "Ker nam infrastrukturno Dobrava omogoča izvesti obred pred poslovilno dvorano na enakem svečanem nivoju, bomo to tudi naredili, če nam bo vreme dopuščalo. Torej bodo na Dobravi obredi še naprej na prostem, kot so tudi na Pobrežju - razen če bodo svojci želeli drugače in zagotavljali razdaljo."
"Pokopališča so neprimerno več kot le prostor za pokop umrlih"
Za poti pomembnih vinarjev
Na to, da bi bilo treba "dodati tudi poti, ki bi opozorile na vse pomembne rodbine in osebnosti, ki so se ukvarjale z vinogradništvom in vinarstvom, saj je to že več kot tisoč let povezano z identiteto mesta, njegove prelepe okolice kot tudi njegovih prebivalcev nekdaj in danes," opozarjajo tudi v mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Nekatere je omenil Stane Kocutar: na pobreškem pokopališču je pokopan Tone Zafošnik, tu so našle svoj zadnji dom številne družine, ki so trgovale z vinom, pa profesor Colnarič - prvi učitelj vinogradništva na višješolskem študiju v Mariboru, Andrej Žmavc - prvi učitelj slovenskega rodu vinarske šole v Mariboru, ki je tudi predsedoval mariborskemu društvu za upepeljevanje ...
