Na stanje v mestu in širše so se danes odzvali trije znani mariborski humanitarci: Petra Greiner, Slovenka leta 2017, direktorica Zavoda 13, Ninna Kozorog, naj prostovoljka v javni upravi 2019, predsednica društva Humanitarček, in Boris Krabonja, Štajerska osebnost leta 2017, predsednik društva UP-ORNIK. Poziv v nadaljevanju objavljamo v celoti.
"Po skupno več kot 35 letih dela na področju prostovoljstva, humanitarnosti na področju Mestne občine Maribor želimo s pozivom poudariti temeljne etične in moralne zakonitosti humanitarnih organizacij in organizacij, ki delujejo v javnem interesu, poudariti avtonomijo posameznih nevladnih organizacij, izpostaviti lokalni, regionalni in nacionalni pomen prostovoljstva, poudariti pomembnost enakovrednega odnosa med prosilcem in donatorjem, obsoditi netransparentnost in poudariti pomembnost sodelovanja med nevaldnimi organizacijami ter lokalnimi/regionalnimi oblastmi.
V zadnjem času se kot posamezniki ter voditelji svojih društev in zavodov srečujemo s številnimi pritiski. Vsak od nas svojo dejavnost upravlja srčno, predano in z veseljem, vendar ob povečanem številu pritiskov, pomanjkanju lokalne podpore in solističnih akcijah posameznikov, ki se izjalovijo ter mečejo slabo luč na nas, komajda še postavljamo v prostovoljske čevlje. Vsaka afera v dobrodelnosti, četudi vanjo nismo vpleteni, namreč zmanjša število naših podpornikov ter še dodatno oteži naše delo. V zadnjem času so pritiski iz prostovoljsko-humanitarnega parketa odnesli marsikaterega pomembnega akterja, ki je delal dobro in srčno.
Z javnim pozivom želimo ljudem podati nekaj smernic, ki bo omogočile čim boljše delo prostovoljskih organizacij, obenem pa preprečile izstopa iz nevladnega sektroja. Vsak prostovoljec je namreč pomemben.
Zavedamo se, da nismo edini akterji na tem področju, vendar smo mnenja, da se mora na področju prostovoljstva jasno postaviti pravila na vseh straneh.
PODPORA LOKALNE SKUPNOSTI
Podpisniki javno in jasno obsojamo nesodelovanje mestnih oblasti pri prostovoljskih projektih. Opomine za akcije, ki so predvidene čez nekaj mesecev in za katere zakonski rok za izdajo dovoljenj še ni potekel, jemljemo kot nekonstruktivne oziroma kot tipičen primer zastraševanja (primer: Klopi upanja: Humanitarček).
Vlogo lokalnih oblasti vidimo v povezovanju nevladnih organizacij z občinskim svetom. Obenem pa pozivamo h konstruktivni komunikaciji ter pomoči pri eventualnih birokratskih ovirah.
SOLO AKCIJE POSAMEZNIKOV/AKCIJE BREZ PLANA
Jasno podpiramo angažiranost posameznikov pri prostovoljskem delu, vendar se ne strinjamo s solističnimi akcijami posameznikov, ki za seboj nimajo ustrezne logistične, pravne infrastrukture ali potrebnih izkušenj. Obseg akcije mora biti premosorazmeren z izkušnjami organizatorja. Predvsem pa obsojamo nabirke brez jasno izražene potrebe prosilca.
Vsakoletne solistične akcije pri vpletenih nemalokrat pustijo grenak priokus, ki pomembno zamaja vero v prostovoljstvo. Obenem pa smo ob koncu akcije soočeni s kopico potrebščin, ki jih samooklicani organizatorji ne znajo in ne zmorejo razdeliti, pogosto s pretečenim rokom.
Pozivamo k povezovanju z organizacijami z izkušnjami, obenem pa pozivamo k ciljanem zbiranju materialnih in finančnih dobrin. Na primer: nabirke hrane brez znanega končnega prejemnika, nabirke denarja brez znanega končnega prejemnika,
študentske nabirke oblačil za brezdomce, na katerih se naberejo predvsem ženska oblačila in nato ostanke dobimo ostale organizacije, akcije zbiranja šolskih potrebščin, kjer se zbirajo šolske potrebščine ne ciljano, kar rezultira v enormni količini neuporabnih beležk, spiralnih blokov ter manjku ostalih šolskih potrebščin. Dodatno obsojamo akcije in nabirke za posameznike, brez da bi slednji vedeli, da je akcija namenjena njim.
