Predstavnike javnosti v Javnem holdingu Maribor bi imenovala politika

Igor Selan Igor Selan
19.11.2020 05:45

Delovanje Javnega holdinga Maribor bi po predlogu mestne uprave nadziral tudi Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. A člane sveta uporabnikov bi imenovale svetniške skupine, ne civilna družba.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Delovanje zaposlenih v Javnem holdingu Maribor, ki ga vodi Lidija Pliberšek, so regulirali z etičnim kodeksom, poslovanje holdinga pa bi po predlogu župana Saše Arsenoviča nadziral tudi Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
Tadej Regent

Javni holding Maribor (JHM), v katerega je vključenih šest občinskih podjetij, bo dobil nov nadzorni organ. Ob nadzornem svetu bo njegovo delovanje, kot tudi delovanje vseh vključenih podjetij, nadziral še Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. O njegovi ustanovitvi bo mestni svet odločal na prihodnji seji 23. novembra. Ustanovitev sveta uporabnikov je od župana Saše Arsenoviča junija 2019, ob sprejemu odloka o ustanovitvi holdinga, zahteval mestni svet, pri čemer naj bi svet uporabnikov zagotovil večjo transparentnost delovanja holdinga in vključenih občinskih podjetij.

​Članstvo v svetu vezano na mandat mestnega sveta

Ena najpomembnejših nalog sveta uporabnikov bo vsakoletna izdelava analize zadovoljstva uporabnikov s kakovostjo storitev občinskih podjetij, ki jo bodo morala obravnavati vsa podjetja, holding in mestni svet. Svet bo župana, mestno upravo in podjetja opozarjal tudi na morebitne nepravilnosti in predlagal izboljšave, glede izvajanja gospodarskih javnih služb pa podajal pripombe, pobude in predloge organom občine, ki se bodo morali nanje odzvati najkasneje v roku meseca dni.

Kot izhaja iz odloka, bo svet uporabnikov sestavljen iz sedmih članov, ki jih bodo predlagale svetniške skupine. Članstvo v svetu bo zato vezano na mandat mestnega sveta, katerega člani pa v svet ne bodo mogli biti imenovani. Prav tako člani sveta ne bodo mogli biti niti zunanji sodelavci delovnih teles mestnega sveta, kot tudi ne zaposleni na občini in v podjetjih, ki izvajajo gospodarske javne službe.

Kakšne so sploh pravice sveta

A prav način imenovanja v novi svet za varstvo uporabnikov vzbuja določene skrbi. "Svet naj bi zastopal interese javnosti, a ta, vsaj neposredno, nima nobenega vpliva na kadrovanje v svet. Vse predstavnike bo namreč predlagala politika, torej svetniške skupine. Način kadrovanja bi bilo vsekakor nujno spremeniti," meni Matic Primc iz Iniciative Mestni zbor. Da tak predlog ni najbolj posrečen, meni tudi koalicijski svetnik Vlado Šega (Levica): "Vsekakor bi civilna družba morala imeti možnost neposrednega imenovanja članov vsaj v nekem kontrolnem deležu. Je pa res, da nimam pametne ideje, kako doreči ključ, kdo vse bi kandidate lahko predlagal. Vendar predlog, tak, kot je, v bistvu omogoča, da politika nadzira samo sebe. Kar se bo dogovorila koalicija, tako bo deloval tudi svet."

Javni holding Maribor
Tadej Regent

Ob tem pa Primc opozori še na dejstvo, da nikjer v odloku ni opredeljeno, ali ima svet pravico vpogleda v kakršnekoli dokumente: "Vprašanje je torej, ali bodo sploh lahko prišli do informacij, ker jim podjetja niso dolžna pokazati ničesar. Tudi predvidena anketa o zadovoljstvu ni dovolj, ne pove namreč ničesar o tem, kakšne so želje uporabnikov za v prihodnje. Vsekakor v svetu obstajajo veliko bolj razdelani modeli za podobne organe."

Holding sprejel etični kodeks

Mestni svet je lani holding zavezal k sprejemu etičnega kodeksa. Kot je sporočila direktorica Lidija Pliberšek, so etični kodeks sprejeli v 60 dneh od ustanovitve. Kot izhaja iz kodeksa, ta sloni na temeljnih vrednotah, kot so poštenost in zakonitost ter zaupanje in spoštovanje.

​Temeljna načela zaposlenih bodo v skladu s kodeksom med drugim tako izogibanje nasprotju interesov, ničelna toleranca do koruptivnih ravnanj, omejitve sprejemanja daril, pa tudi spoštovanje človekovih pravic, trajnostni razvoj in skrb za okolje. Kodeks ob tem ureja tudi medsebojne odnose, v okviru teh pa uvaja tudi kodeks oblačenja. "Zaposleni skrbimo za osebno urejenost in dostojnost oblačil. Garderobo prilagajamo okoliščinam, priložnostim in delovnemu mestu," je med drugim zapisano v kodeksu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta