(PREGLED LETA) Grema na kafe: Kaj si je letos 49 sogovornikov zaželelo v Mariboru

Peter Kokol, šahovski inštruktor: "Želel bi si, da se naslov prvaka v nogometu vrne v Maribor, seveda tudi za šah, saj je v zadnjem obdobju v državni superligi uspešnejša Ljubljana. Dajmo se rešiti koronavirusa, da bomo lahko v tem lepem mestu zaživeli, kot smo nekoč že živeli."Uršula Zaletelj, novinarka in voditeljica na Valu 202: "Želim si, da bi na mestu najmanjšega skupnega IQ-menovalca iskali imenovalec, da ljudi ne bi nagovarjali na poceni način, ki povzroča razprtije v družbi, ampak bi začeli graditi na solidarnostni družbi, ki bi bila bolj povezana. Maribor je dovolj velik in majhen, da se začnejo ljudje povezovati. Vsi imamo enake želje. Da smo zdravi, da so zdravi naši starši in otroci. Nekaj moramo za to narediti."Bine Kovačič, akademski slikar: "Želim si, da se Mariborčani zavedajo, da živijo v lepem mestu. To slišimo od ljudi, ki prihajajo od drugod. Naj se Maribora ne sramujejo, v ponos Mariboru naj bo, da so bili Mariborčanke in Mariborčani v zadnjih dobrih 100 letih vedno na pravi strani zgodovine. Od Maistra, druge svetovne vojne in osamosvojitve so bili Mariborčani vedno 'ta pravi'. Periferija, za kar nas nekateri imajo, je prednost in ne minus."Katja Treer, voditeljica oddaje Dobro jutro: "V osnovi si želim, da bi določene stavbe, ki so mestu dodajale vrednost in vsebine, spet zaživele. Všeč mi je, da se središče mesta zapira, da je urejen Glavni trg. Vem, da je neprijetno za tiste, ki se morajo voziti skozi mesto, a mi je tako bolj všeč. Želim si, da se življenje vrne v Maribor, da bi ljudje šli pogosteje na sprehod v mesto, na promenado, se pogovarjali, usedli, da bi se v centru srečali z znanci in se družili, ne pa, da gredo v nakupovalno središče."Miha Krištof, umetnostni kovač: "Želim si, da bi ljudje stvari delali z veseljem, če nekaj delaš na silo, je težko. Želim si, da bi ljudje razumeli, kaj je svoboda in kaj demokracija. V svobodi je treba spoštovati in upoštevati pravila in zapovedi, da svoboda lahko deluje, enako je z demokracijo. V zadnjem obdobju so svobodo kot izgovor zlorabljali številni proticepilci. Ko zdaj pogledamo, kdo potrebuje zdravljenje v bolnišnicah, hitro ugotovimo, kakšna je cena te svobode, ki so jo nekateri zagovarjali, plačujemo pa jo vsi. Pravila morajo veljati za vse, sicer to ni več civilizirana družba, ampak je horda ljudi."Ksenija Trs, knjižničarka in pisateljica: "Da se zavedamo, da je Maribor res lepo mesto in da smo Mariborčani (sama se imam za Mariborčanko, čeprav sem iz Prlekije) srčni ljudje. Cenimo naše mesto, ne ponižujmo ga, s tem mu samo škodimo."Roman Štabuc, svetovalec za vinogradništvo: "Vse imamo v svojih rokah, za napredek pa potrebujemo širino duha in kulturo. Ne smemo se ukvarjati le z 'imeti', nekaj moramo dati tudi na 'biti'. Maribor bi lahko bil več. Naj se razvija naprej, kot se razvija sedaj. Odločevalci bi lahko več sodelovali z ljudmi. Kot v Hyde Parku bi lahko tudi v Mariboru župan vsak mesec enkrat odgovarjal pred ljudmi, imeli bi prosto tribuno. S pogovorom se da marsikaj narediti. Seveda na neprisiljen način, morda s kozarcem renskega rizlinga v roki. Tako bi lahko več dosegli kot s politikantstvom."Nika Gorič, operna pevka: "Trudila se bom, da občinstvu dam največ in da bodo obiskovalci z veseljem prišli v opero. Glede življenja v Mariboru pa je tako, da vsakič, ko pridem, vidim kaj novega. Že kot otrok sem velikokrat na glas razmišljala, da ne bi dovolila nobene novogradnje, dokler se ne prenovijo vse stare mestne hiše in stavbe. V Mariboru so ulice, ki jih gostom iz tujine ne želim pokazati, imamo pa tudi ulice, trge, restavracije in kavarne, ki so vredni občudovanja. Mesto veliko ponuja. Tukaj smo srčni ljudje."Rok Kronaveter, nogometaš: "Želel bi si, da se v Mariboru počutimo dobro. Opažam, da se mesto razvija in tako naj bo tudi v prihodnje. Dobro bi bilo, da bi končno obnovili Malečniški most, o katerem se veliko govori, tudi nekatere ceste niso primerne, vprašljiva je varnost pešcev, saj ponekod ni pločnika. V politiko se ne bi vmešaval, a zagotovo so stvari, ki jih lahko mesto izboljša."Petra Greiner, ustanoviteljca Zavoda 13: "Glede Maribora si želim, da bi mesto dobilo urejeno tržnico. Tržnica je ogledalo mesta, v Mariboru pa se zdi, da je to ogledalo razbito in nima niti okvirja, čeprav njenega srca - branjevk z obiskovalci vred - ni mogoče ustaviti. Grehi preteklih županov so ključni, da je stanje takšno, kot je. Žalostno. Nikogar ni sram in nihče za napačna dejanja ne odgovarja. Tako kot moramo to sicer v vsakdanjem življenju navadni smrtniki."Gregor Jančič - Moony, glasbenik: "Želim si, da uredijo rondo na Streliški cesti, ki so ga kot improviziranega naredili pred leti, pa je še vedno v enakem stanju. Tam se vozim domov in me moti. V bližini me motijo kanali in luknje na cestah, ki peljejo pod Pohorje. Na Pohorje radi zahajajo tujci, poleti na kolo, pozimi na smuči, in vsi se morajo peljati čez največje luknje v mestu. Saj res, da gre za doživetje, a to doživetje ni prijetno. Je pa naše okolje fantastično. Glede glasbe pa bi si želel še kakšnega dobrega placa v Mariboru."Duška Vake, profesorica slovenščine: "Želim si, da bi mesto zadihalo s polnimi pljuči, z vitalno energijo. Maribor ima velik potencial, močno kulturo. Želim si, da bi premostili predsodke, kaj je prav in kaj narobe, in zaživeli."Alja Horvat, grafična oblikovalka in ilustratorka: "Ful si želim, da bi se vrnil stari sloves Festivala Lent, kjer smo se zbirali že kot otroci, to je bil pomemben čas v letu za vse mesto, zadnja leta pa je tega vse manj. Želim si več parkirnih mest za električne avtomobile, pa več kolesarskih povezav, ki se mi zaenkrat zdijo slabe. Pa tudi več dogodkov in druženj za mlade, pa ne v smislu zabave, ampak o delu, ustvarjanju, zanimanjih ... Center za kreativnost je včasih organiziral Pop-upe in je bilo zelo prijetno."Bojan Perko, mednarodni delegat FIS, pohorski car: "Želim si, da bi obdržali Zlato lisico in tekme svetovnega pokala v Mariboru. Rad bi, da bi razvijali tekmovalni šport, ker to prinaša koristi mestu, kar smo letos dokazali z organizacijo tekem evropskega pokala. Člani trenerskih ekip, tekmovalke in spremljevalno osebje so bili navdušeni, ker Maribor vedno ponuja kompletno infrastrukturo v neposredni bližini mesta. Tega nikjer drugje ni."Peter Prohart, tonski tehnik, harmonikar: "Maribor imam v srcu, je moje mesto, čeprav nisem rojen tukaj. Moja želja je, da smo tukaj srečni, da se imamo fajn, česar v Mariboru ni težko doseči. Želim si, da bi se v Mariboru čim več dogajalo, da ko grem zvečer na pijačo, v mestu vidim tudi kakšne dogodke, da bi bilo kulture več. Vesel sem, da se moji mariborski kolegi glasbeniki vseh žanrov prebujajo, da veliko ustvarjajo in delajo. Pomembno je, da ne zaspiš, ampak da delaš in s tem izboljšuješ okolje, v katerem živiš."Amanda Fetahi, soustanoviteljica društva romskih žensk in otrok: "Tako v okviru romske skupnosti kot sicer v Mariboru si želim, da bi pomembne vloge v mestu prevzeli mladi. Starejši vseskozi kaj obljubljajo, pa ponavadi od tega ni nič. Mladi znamo premostiti marsikatere ovire in imamo energijo, da se trudimo in delamo za napredek."Franc Kopič, filmski ustvarjalec: "Mariboru želim, da bi čim bolj napredoval. Je čudovito, filmsko mesto. Sem pridejo prizore snemat različne ekipe, tudi iz Hollywooda in Bollywooda, in prepričan sem, da si Maribor izberejo z razlogom. Nikoli se ne bodo izpeli kadri Lenta z Dravo, ozkih ulic proti Dravi, svojevrstnih trgov, Piramide in Kalvarije ..."Helena Pauko, svetovalka s področja vedenja mačk: "Prostorske kapacitete v mariborskem zavetišču bi lahko bile večje. Individualni boksi bi lahko bili višji, da bi lahko mačke plezale in da bi v prostoru lahko bil praskalnik. Če bi bil večji skupni prostor, bi bile dobrine prerazporejene, mačke pa bi imele možnost umika na samo. Če so si preblizu, so v stresu, kar je slabo z zdravstvenega vidika. Zavetišču pa je v interesu, da so živali zdrave, da jim lahko poišče dom in se jih socializira."Josef Gutsmandl - Gic, upokojenec: "Želel bi si čistega mesta. Na več lokacijah po mestu sem opazil umazanijo, tudi v bližini Univerzitetne knjižnice Maribor, kamor se hodim učit. Takšne stvari me zelo razhudijo. Moti me tudi odnos policije v mestu. Tu in tam se zapeljejo skozi mesto, ker se pač morajo, a z resničnimi problemi se ne ukvarjajo. Želim si reda v mestu. Kot tudi vljudnosti ljudi."Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor: "Vidim, da se Maribor razvija, želim pa si še nekaj več optimizma. Prevečkrat iščemo napake pri razvoju, odločitvah in dogodkih. Potrebujemo več razumevanja. Ker izhajam iz izobraževanja, pa si želim, da bi bil vseskozi prisoten vir vseživljenjskega učenja pri vseh generacijah."Aljoša Marković, direktor Etno hiše Baščaršija: "Maribor je mesto z ljudmi s karakterjem. Štajerci so duhoviti, malo nori, radi gredo ven, imajo kaj povedati ... Takšno mesto ima potencial za več dogajanja in prostorov, kjer se ljudje družijo. Morda nam ni v interesu, da bi obstajalo še kaj drugega kot Poštna, a mesto bi lahko bolj zaživelo. Zato pa je potrebnih več ljudi, ki so pogumni in podjetni. Odmisliti je treba komentarje, da se v Mariboru nekaj ne da, da tukaj ni denarja in podobno. Nekdo z idejo naj o njej ne govori veliko, ampak naj to idejo izpelje."Petra Hazabent, kuratorica, vodja Nagiba: "Želim si, da bi ljudje v Mariboru začeli izbirati. Želim si, da Maribor ne bi sledil trendom, ampak da svojim potencialom, ki tukaj so, ne bi pustil, da bi odšli, ali bi jih spregledal, ampak da bi jih opazil in podprl. Naj Maribor išče svojo kvaliteto, ki jo ima."Jure Golčer, nekdanji profesionalni kolesar: "Želim si, da bi imeli v Mariboru dobro kolesarsko ekipo, v kateri bi se mladi razvijali v pravi smeri, sanje pa bi bile ustanovitev članske ekipe, ki je v tem delu Slovenije ni. Za moštvo s člansko ekipo bi potrebovali okoli pol milijona evrov. Z vidika sponzoriranja se bi podjetjem v kolesarstvo izplačalo vlagati, a je v Mariboru težko najti sponzorje, ker so drugi športi bolj popularni."John Denhof, predsednik uprave Nove KBM: "Maribor je na dobri poti. Upam, da se ne bo spreminjal preveč in s tem izgubil šarma. Upam, da se bo mesto soočilo s ključnimi izzivi. V okolici so mesta, ki so nekakšna konkurenca, recimo Gradec, Ljubljana in druga. Kot kolesar zelo pozdravljam MBajk, ki je dober primer urbane mobilnosti. Prizadevati si moramo za okolju prijazno ravnanje. Eden od adutov Maribora je, da ima čudovito naravo in industrijo, ki je okolju večinoma prijazna. To je treba ohraniti."Stanka Osterc, pravnica v Narodnem domu: "Zelo pozdravljam vse, kar je dobrega za Maribor. Me pa nekatere stvari včasih tudi zabolijo. Sem iz Radvanja in moti me, ko posekajo čudovit gozdiček, da postavijo vrstne hiše. Želela bi si več posluha za to, da se zgradbe smiselno umeščajo v prostor. Ni treba vsake zaplate pozidati. Stremim k temu, da ohranjamo zelenje in v prostor umeščamo manj arhitekturnih čudes. Drugače pa mi je Maribor kul. Da Festival Lent potrebuje več denarja, pa vsi odločevalci že vedo."Nejc Pucko, oblikovalec, glasbeni producent, organizator dogodkov: "Moja ultimativna želja za Maribor je, da bi imelo mesto prostor, kjer bi lahko živeli idejo Lanterna. Prostor, kjer bi lahko sodelovali in se povezovali, kjer bi se spoznavali, razvijali ideje, razstavljali in bi lahko živeli tudi nočno življenje na nivoju. Da je glasno, da lahko traja do 4. ure zjutraj, imaš proste roke s programom in vabiš goste iz tujine. Ker še nismo na evropskem nivoju, stagniramo. Potrebujemo multikulturni prostor: galerijo, klub in kavarno, ki je na nivoju."Barbara Bokan, direktorica agencije Ad-on, vodja Lajfa: "Želim si, da bi se v Mariboru dogajalo čim več in da med ljudmi ne bi bilo favšije, zavisti. Želim si, da bi plažo Lajf Mariborčanke in Mariborčani s svojimi družinami sprejeli za svojo, ker smo jo naredili za njih in ker si želimo, da bi bilo življenje v tem mestu še bolj pestro, zabavno in prijetno."Nika Mirt, idejna vodja projekta Štajerski argo: "V redu bi bilo, da bi prenovili Goriško ulico, ker moj avto trpi, ko se peljem tam. V redu bi bilo, da bi zaživela Koroška cesta in da bi lokale tam lahko najeli za normalne cene. Zdi se mi, da smo v Mariboru kar družabni, zato bi si želela, da se vse poletje dogaja, kot se dogaja med Festivalom Lent. Želim si, da bi ljudje v Mariboru šli večkrat ven, v mesto in se imeli fajn, se družili in uživali. Ni treba veliko, da se imamo lepo v lepem mestu."Kaja Fiedler, aktivistka: "Želim si, da bi se ljudje zavedali, da imajo veliko možnosti, da vplivajo na razvoj mesta. Pa ne samo možnost, tudi dolžnost. Da se začnejo povezovati, angažirati in nagovarjati probleme, ki jih vidijo in občutijo. Županske garniture in vodstva se menjujejo, ljudje pa tukaj živimo. Pomembno je, da si prisluhnemo, razmišljamo o različnih načinih, kako kaj doseči."Miha Granda, prostovoljni in poklicni gasilec: "Želim si, da bi ljudje podpirali gasilce in da bi še več ljudi vstopilo v gasilska društva. S skupnimi močmi bomo uspešneje pomagali pomoči potrebnim. V naših vrstah je dobrodošel vsakdo."Dragan Potočnik, zgodovinar, popotnik, literat: "Da bi se zavedali raja, v katerem živimo. Na poteh po svetu odkrivam, da naša krpica zemlje diši lepše kot kjerkoli drugje. Mesto je zlito z izjemno okolico, nekaj neverjetnega je, da si v tako kratkem času iz središča mesta v neokrnjeni naravi. Čuvajmo to mesto in to naravo. Nočem, da bi za vsako ceno materializirali način življenja v Mariboru, ampak da bi znali ostati ljudje, da bi se družili, šli na kavo in vino, se ustavili, gledali zvezde in luno."Alen Zarič, pivovar in vinar: "Tako kot smo lokalpatrioti in o tem na glas govorimo, je to treba tudi pokazati z dejanji. V Mariboru ljudje delajo dobre, kvalitetne stvari, to si moramo priznati in podpirati. Ne bi živel nikjer drugje, pa sem živel v Ljubljani in večkrat prepotoval Evropo. Le nekaj deset tisoč ljudi več bi potrebovali in bi bili najboljše mesto na svetu. S pivovarno, vinarno in lokalom bi radi pokazali, da imamo v lokalnem okolju odlične pivovarje, vinarje, proizvajalce mesnih izdelkov ..."Matej Obu, socialni podjetnik in kolesar: "Zelo fajn mesto smo, tu se da res dobro živeti. Želim si, da bi ljudje v Mariboru ugotovili, da bo mesto bolje delovalo, če ne bo gledalo le na to, kako se kaže in izgleda, ampak bodo ljudje zadovoljni s sabo in svojim mestom. Želim si, da bi ljudje o svojem mestu, ko gredo iz njega, govorili s ponosom. Pogosto se zalotim, da ljudem drugod rečem: 'Daj, pridi v Maribor, res je dobro mesto.' Ne za to, ker sta tukaj šank in čaga, ampak je tukaj res fajn."Bojan Gamse, krvodajalec: "Lepo mi je v Mariboru, kjer imamo vse, kar imajo veliki. Želim si, da bi center za transfuzijsko medicino imel svoje prostore, na samem in kjer bi se dobro počutili zaposleni. Ko so kri jemali na Medicinski fakulteti, je bilo tako za nas krvodajalce kot za zaposlene boljše, saj smo imeli dnevno svetlobo in pogled na mesto, tudi na rezervni lokaciji pred zdajšnjo je bilo prijetneje kot sedaj v kleti UKC-ja. Želim si boljših razmer za delavce v zdravstvu."Polona Požgan, trenerka komunikacije in nastopanja: "Moja želja za Maribor je, da se moramo sprostiti, tudi v povezavi s komunikacijo in odnosi. Da ne bi toliko razmišljali o preprostih stvareh, kot je recimo nasmeh na obrazu. Mnogi ga ne dajo na obraz, ker menijo, da bodo tako bolj strokovni in kredibilni, a je v resnici obratno. V odnose bi lahko vstopali bolj sproščeno in ne vedno z mislijo, da nas lahko nekdo 'nategne', če gremo v odnos z zaupanjem."Saša M. Popelar, gostilničarka, najemnica Koče na Žavcarjevem vrhu: "Želim si, da bi bili ljudje bolj strpni. Vsak teden, ko pridem v dolino, grem v mesto, preverim, ali je kaj novega. Vidim, da je mesto lepo. Nimam posebnih želja. Jaz sem v hribih, vem, kaj je moja naloga in kakšna moram biti."Primož Merf, trener veslanja: "Želim si, da bi bilo v Mariboru in okolici več športnorekreacijskih površin. Ko hodimo po Evropi in svetu, vidimo, da je tam tega za vse generacije več. Ker veljamo za športni narod, bi si želel koraka naprej v vlaganju v zdrav življenjski slog z možnostjo športnega udejstvovanja. Ker veslači živimo z Dravo, pa si želim mir na Dravi. Na reko, ki je namenjena ljudem in športnikom, ne sodijo motorni čolni, pri veslanju potrebujemo mirno vodo."Goran Radinović, kreativni direktor Aritmije: "Morda so te želje idealistične, a si res želim povezan Maribor, kjer bi bilo polen pod noge čim manj. Želim si duševni mir in enotnost. Če je klima dobra, lahko vse uredimo. Nočem infrastrukturnih projektov, da se bo nekdo z njimi kitil. Naj ima vsak poseg pozitivno posledico na življenje ljudi."Mojca Frim, moderatorka in improvizatorka: "Želim si, da se improvizacijsko gledališče v Mariboru še bolj razširi. Moja želja in verjamem, da želja vsakega iz Bande Ferdamane je, da, ko nekoga ustaviš na ulici in ga vprašaš, ali ve, kaj je impro, odgovori: 'Ja, valda vem'. To bi radi dosegli, škoda nam je, da je impro še vedno nepoznan."Metka Roksandič, predsednica Sveta za starejše MOM: "Želim si, da bi v Mariboru tisti, ki bodo na oblasti, imeli več razumevanja za starejše ljudi. Da bodo imeli spoštovanje, toleranco in razumevanje potreb, ki jih ljudje imajo. Po 65. letu ljudje živijo tudi po 35 let, skoraj pol svojega aktivnega življenja. In takrat se morajo v Mariboru počutiti prijetno. Dobro se pa počutiš, če v družbi vidiš svoje mesto enakopravno."Zdravko Strniša, psiholog in psihoterapevt: "Želim si, da se Maribor orientira na to, kar je v Mariboru fajn in lepo. Vedno, ko sem se vračal v Maribor iz tujine ali drugod, sem imel v grlu knedl, tudi ko sem štopal med študijem. Mesto mi ustreza po velikosti. Veliko pozitivnega se tukaj odvija, v tem je bistvo življenja in življenjskega optimizma, mentalne naravnanosti. Ta je zelo pomembna."Ksenija Arzenšek, pomočnica direktorja v Mariboxu: "Za Maribor želim čim več pozitivne energije in dobrih zgodb. Prepričana sem, da ima Maribor številne dobre zgodbe, hkrati pa priložnosti, ki bi lahko bile uspešne. Ena od teh je razvoj Pohorja. V Mariboxu gremo v številne investicije - in te bodo zagotovo doprinos mestu, a če jih pustimo ob strani, bo Mariboru veliko dal razvoj Lenta. Upam, da se bo Maribor razvijal še naprej."Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor: "Želim si, ker opazim odpor do kakšnih sprememb, več navdušenja Mariborčank in Mariborčanov nad nečim novim, nad razvojem mesta ter nad tem, da živimo v takšnem mestu. Spremembe, ki so, gredo v pravo smer. Več navdušenja nad Mariborom bi še dodatno izboljšalo bivanje v tem mestu."Sabina Fras Popović, knjižničarka: "Želim si več optimizma. To, kar je Matjaž Kek rekel na oktobrskem Športajmo in beremo v Univerzitetni knjižnici, ki je prav tako pridružena projektu s Študentskimi domovi. Kek pravi, da pogreša, ko gre skozi mesto in park, da bi imeli ljudje dvignjen pogled in veselje v očeh. Mariboru želim več optimizma, da bi ta prišel na dan, v ospredje, da dvignemo glavo in gremo skozi življenje nasmejani, z drugačnim odnosom."Ksenija Repina, vodja Kulturne četrti Minoriti: "Imela sem pogovor z enim od znanih mariborskih obrazov in rekel je, da Mariborčani šimfamo, a šimfamo v maniri, ker si želimo dobro. Morda bi bil skrajni čas, da postanemo samozavestni in ponosni na to, kar smo in kar dosegamo na kulturnem področju in generalno. S samozavestjo bo v Mariboru izginila tudi potreba po obrekovanju."Rosana Klančnik, vodja službe za delovanje mestnega sveta MOM: "Želim si, da se mesto še naprej razvija in postaja iz dneva v dan lepše. Spomnim se svoje profesorice angleščine, gospe Dunje Bezjak, ki je vedno rekla, da je Maribor krasno mesto tudi zato, ker je ravno prav veliko in je po meri človeka. Mislim, da nam Maribor nudi veliko stvari. Predvsem to, da imamo univerzo, je krasno, tako da tudi za svoje otroke tukaj vidim prihodnost. Naj ostane pozitivno, lepo in razvojno naravnano mesto."Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor: "Želim si, da bi bilo v Mariboru manj stisk, da bi ljudje zaslužili dovolj, da bi preživeli. Če ljudje potrebujejo pomoč, si želim, da bi ta pomoč bila sistemsko urejena in ljudje ne bi prejemali drobtinic. Nočemo, da ljudje životarijo, ampak da s pomočjo države pridejo do notranjih moči in delajo to, v čemer so dobri. V vsakem izmed nas mora družba prepoznati vrednost, a ne le na štiri leta, ko je treba oddati volilni glas."Tara Bohak, plesalka: "V Mariboru se je v zadnjih letih veliko naredilo za šport, želela bi si, da bi se to nadaljevalo, da bi se v šport vlagalo še več. Želim si, da bi se šport in ples čim bolj približala ljudem v mestu, da bi čim več ljudi vedelo, kako dobro za človeka je plesati in biti aktiven. Upam, da se bodo v Maribor znova vrnili množični plesni večeri, tudi kakšen gala plesni dogodek. Poleti bi lahko plesne tečaje organizirali zunaj, s tem bi lahko oživili mesto v tem obdobju."Tine Križanič, producent in voditelj na Radiu City: "Mislim, da se v Mariboru glede tega že popravljamo, a bi si resnično želel, da se v tem mestu ne bi ukvarjali toliko z drugimi, ampak bi imeli v mislih sebe. Niso za naše probleme krivi drugi. Ni Ljubljana kriva za vse. No, dosti je kriva Ljubljana, a ne vsega (smeh). Mislim, da smo na dobri poti. Rad imam Maribor. Seveda je vedno kaj za izboljšati, nikdar ne bodo vsi zadovoljni, a nam gre kar dobro."

(PREGLED LETA) Grema na kafe: Kaj si je letos 49 sogovornikov zaželelo v Mariboru

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano