V Večeru z dne 16. aprila pod navedenim prispevkom občan Vili Rezman med drugim na svoj način omenja tudi mojo vlogo kot vodje ZVKDS, OE Maribor. Zaradi pomena institucije se v odgovoru ne želim spustiti na nivo komuniciranja, kot to v zadnjih mesecih počne gospod Rezman. V razjasnitev pošiljam strokovno vrednotenje območja trškega jedra, kamor sodi tudi območje predvidene ureditve.
Talna zasnova vaškega jedra Ruš izhaja še iz srednjeveške parcelacije, kot posledica načrtne kolonizacije. Tržni prostor lijakaste oblike se je razvil ob Ruškem potoku, medtem ko je nekoliko odmaknjen cerkveni stavbni kompleks ustvaril pred cerkvenim obzidjem, pravokotno na cestni tržni prostor, svoj lastni trg. Skozi dolgo zgodovino so bile Ruše tipična ruralna vas, od druge polovice 15. stoletja pa so se sem začeli naseljevati tudi obrtniki, in sicer ob današnji Cvetlični ulici. V obdobju stare Jugoslavije in zlasti po drugi svetovni vojni so Ruše doživele industrijski razcvet, kar je pustilo posledice tudi v lokalni arhitekturi, predvsem na obrobju naselja.
Profano jedro naselja, ki je strnjeno ob cesti okoli vaškega trga, predstavlja v masi in v posameznih arhitekturnih detajlih ohranjene stavbe predvsem iz 18. in 19. stoletja, nekateri objekti so v svoji osnovi tudi starejši. Stanovanjske stavbe, ki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, dvorišči, vrtovi in sadovnjaki tvorijo zaključene celote, so izjemnega ambientalnega pomena. Najimenitnejša stavba v Rušah pa je gotovo barokizirana gotska arhitektura Marijine cerkve z župniščem in drugimi stavbami ob obzidju.
V navedeni obrazložitvi torej ni nobene omembe parka na "centimeter natančno". Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju občine Ruše je bil sprejet na 23. redni seji 22. decembra 2005 in objavljen v MUV št. 2/2006, župan občine Ruše Vili Rezman.
Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
