Prosta mesta za vpis na višje strokovne šole so še, delodajalci pa so spoznali, da je treba sposoben kader plačati

Te dni še poteka vpis v študijske programe višjih strokovni šol. Te so znane po močni povezanosti z gospodarstvom, saj študent opravi kar 40 odstotkov študijskega programa oziroma 800 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih. Na letnik to pomeni slabe tri mesece, ki jih oddela v delovnem okolju. Tako so vsi višješolski programi sestavljeni iz 60 odstotkov časa, ko študentje pridobivajo znanje v šoli, preostali čas pa ga nabirajo v podjetjih.
V novem študijskem letu po podatkih razpisa za višje strokovno izobraževanje 46 višjih strokovnih šol, in sicer 28 javnih in 18 zasebnih, izvaja skupno 32 različnih študijskih programov. ​Po podatkih višješolske prijavne službe je bilo v prvem roku sprejetih 2183 kandidatov za redni in izredni študij, prosta mesta so tako še v javnih in zasebnih šolah. Na rednem in izrednem študiju je največ prostih mest pri študijskih programih ekonomist, informatik, gostinstvo in turizem, logistično inženirstvo ter mehatronika. Prijave sprejemajo do 31. avgusta, obvestila o sprejemu pa študentje prejmejo do 10. septembra. Študente v drugem prijavnem roku še pričakujejo v mariborskih javnih višjih strokovnih šolah, in sicer v Izobraževalnem centru Piramida, Lesarski šoli, VSŠ za gostinstvo in turizem, Tehniškem šolskem centru in Višji prometni šoli. Za vpis ni starostne omejitve, velja tudi za redni študij.

Tudi z dokončanim magisterijem v višje strokovne šole

"V drugem prijavnem roku se naša mesta običajno popolnoma zapolnijo. Dogaja se, da se k nam vpišejo tudi študenti z že dokončano višjo izobrazbo, torej tudi z dokončanim magisterijem prihajajo nazaj v višje strokovne šole. Študentje se vedno bolj zavedajo, da v gospodarstvu brez izkušenj in brez delovnih navad ne bodo dobili delovnega mesta, preko šolanja na višji strokovni šoli pa rastejo s podjetjem in si sami odpirajo delovno mesto. Med prakso, ki jo opravijo študentje v podjetjih, jih delodajalci spoznajo, jih naučijo delati in potem so razpisi za delovna mesta samo še formalnost," je pojasnil Gregor Rak, ravnatelj Višje prometne šole Maribor, kjer izobražujejo za inženirja logistike in inženirja varstva okolja in komunale. Rak napoveduje, da se bodo septembra sestali z večjimi delodajalci in pogledali, katere kompetence in znanja potrebujejo novi kandidati, ki bodo prihajali v njihova podjetja, ter poskušali ta znanja uvrstiti v šolske predmete. "Nam je ključno, da smo ves čas v stiku z delodajalci, da nam oni povedo, na katerih segmentih bodo potrebovali delavce, in da poskušamo ta znanja okrepiti," je še prednost izobraževanja na višji strokovni šoli izpostavil Rak.

Strojni inženirji ostajajo doma

Tehniški šolski center Maribor na višji strokovni šoli vpisuje v dva študijska programa, to sta avtoservisni menedžment in strojništvo. "Letos smo v prvem vpisnem roku vpisali za okoli 30 odstotkov manj študentov strojništva v redni študij, kar je, menimo, tudi posledica malo slabših rezultatov na maturi. Računamo, da se bodo vpisali, ko bodo končali maturo v poletnem roku. Na avtoservisnem menedžmentu pa imamo za 90 odstotkov vpisa več kot lani," pravi Samo Čretnik, ravnatelj te višje strokovne šole. Čretnik pričakuje, da bodo v drugem prijavnem roku zapolnili vsa vpisna mesta na strojništvu. "Avtoservisni menedžment je precej specifičen študij, za katerega je v Sloveniji omejeno število delovnih mest, in za ta študij se odločajo študentje, ki želijo sami kot samostojni podjetniki delati na tem področju. V avtomobilski stroki namreč ni toliko povpraševanja po višje izobraženem kadru, kot je to pri strojništvu. Naši inženirji strojništva se lahko ukvarjajo z najrazličnejšimi poklici, od orodjarja do proizvodnje. Zaposljivost strojnikov je več kot 90-odstotna, in to doma, v Sloveniji. Pred par leti so fantje še precej iskali službo v Avstriji, zadnji dve leti pa se je to obrnilo in padlo na minimum. Letno diplomira 40 do 50 strojnikov in le dva ali trije razmišljajo o službi v Avstriji. Velika večina ima tukaj v Sloveniji preveč dobre pogoje, da bi za zelo majhno razliko v plači šla delat v Avstrijo. Delodajalci so pri nas spoznali, da če želijo imeti kakovosten kader, ga bodo tudi plačali," pojasnjuje ravnatelj.