Če je po prvi četrtini mandata mariborski župan Arsenovič dobil javnomnenjsko klofuto, se je percepcija meščanov do izteka prvega polčasa precej izboljšala. Neroden in neprepričljiv prehod iz podjetniških brzic na politično drsališče je že malce utonil v pozabo, večino pozornosti je letos tako ukradla epidemija covida-19, med katero se je vsaj v prvem valu s hitrim ukrepanjem pokazal kot odločen vodja. Maribor se je končno otresel korupcijskih afer, sumljivih poslov s Kitajci in tarnanja, kar nekoliko osvobojen se je prisrčno iskreno razveselil nove fontane in lepših lučk. A za dvig splošne ocene, s katero je Arsenovič že presegel najvišjo predhodnika Fištravca in se približal zlati javnomnenjski eri Kanglerja, je bila ključna obnova Glavnega trga.
Županova ekipa je vsem na očeh izpostavila pomembno razliko med tem in prejšnjim mandatom - od besedičenja so prešli k dejanjem. A ne samo to, bistveno drugačna je tudi izvedba. Fištravčev štab je namreč še tistih nekaj projektov povsem zavozil, če omenimo le sortirnico in Pristan. Prav to je bil sicer eden od razlogov, zakaj se je Arsenovič sploh odločil za vstop v politiko. Ko je pomislil, kako bi lahko zamočili tudi investicije v okolici njegovih nepremičnin, je raje kar sam kandidiral za župansko službo. Seveda tudi pri tej obnovi ni šlo brez zapletov in podražitve, oblikovala se je celo civilna iniciativa, ki zahteva ponovno odprtje Koroške ceste, toda pod črto, projekt so izpeljali do konca in mesto je danes ponosno na svoj osrednji trg.
Za dvig splošne ocene je bila ključna obnova Glavnega trga
Da je učinkovit pri izvajanju projektov, dokazuje tudi na Vojašniškem trgu, še večji izziv bo obnova Lenta. Res je, da na teh točkah župan Arsenovič osrečuje tudi lastnika Galerije Gosposka Arsenoviča, a res je tudi, da so bili ti projekti načrtovani že v preteklosti in bi se jih zaradi zagotovljenega sofinanciranja lotil vsak odgovoren župan. Za oceno v drugem polčasu mandata bo ključnih več dejavnikov: kako daleč bo pripeljal nekatere druge investicije - predvsem Center Rotovž z novo knjižnico in Zdravstveni postaji Tabor in Tezno; kako bo presekal vedno trši prometni vozel, ki nastaja z zapiranjem mestnega jedra za promet; in kakšen servis bo zagotavljal Javni holding Maribor, ker meščani do morebitnega novega vala podražitev ne bodo tako razumevajoči, kot so bili do prvega. Za to bo potreboval sposobno ekipo, ki bo znala počrpati vsak evro iz naslednje finančne perspektive EU, konstruktivno koalicijo in podporo v vladi. Denarja je namreč v občinskem proračunu skoraj že zmanjkalo.
Koalicijo v mestnem svetu za zdaj še drži skupaj, a bo to s približevanjem volitev vedno težje. Odnosi z vlado so navzven idilični, po številnih obiskih ministrov januarja pride v Maribor še vlada. To je trenutek, ko bi veljalo od leporečenja preiti k dejanjem. Pa ne samo zaradi regijsko pomembnih projektov, ampak ker je dolg države do mesta v zadnjih petih letih narasel na 85 milijonov evrov. Drugi polčas bo dal odgovor, kdo bo zmagovalec tega mandata.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
