Barbara Bradač
Dijaki se v tem šolskem letu že tretji teden šolajo na daljavo, v prejšnjem se dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov od srede marca v šolske klopi sploh niso več vrnili. Ravnatelji šol poklicnega izobraževanja opozarjajo na velik primanjkljaj, ki nastaja, saj to izobraževanje temelji na pridobivanju praktičnih veščin, teh pa pri šolanju na daljavo dijaki ne morejo kakovostno osvajati. Ne samo da nimajo prakse v šoli, tudi pri delodajalcih trenutno ne morejo nabirati izkušenj, saj so gostilne, lokali, frizerski in kozmetični saloni zaprti. Nekoliko na boljšem so le poklici, povezani z gradbeništvom in strojništvom.
Kljub trudu in iznajdljivosti učiteljev pri šolanju na daljavo ravnatelji pozivajo ministrico za izobraževanje in vlado, naj vsaj dijake, ki imajo praktični pouk, čim prej vrnejo v šole, četudi pod posebnimi pogoji, ki bi jih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa zahtevala zdravstvena stroka.
Mladim delamo škodo
Da praktičnega pouka na daljavo ni mogoče izvajati, je jasen Zlatko Jesenik, vodja šolske delavnice Lesarske šole Maribor, ki izpostavlja tudi, da težko zagotavljajo dobre videokonference, nimajo vsi dijaki zmogljivih računalnikov in hitrih internetnih povezav, tudi Arnes ima težave. "Tudi če pokažemo preko videokonference, čeprav je težko vse pokazati, brez vaje ni nič. Brez izdelka, ki ga dijak naredi z lastnimi rokami in orodjem, ne gre. Na neki način delamo mladim škodo," pravi Jesenik in dodaja, da je šolska delavnica prostor, ki zagotavlja dijaku kakovostno praktično izobraževanje.
Praktični pouk je osnova
Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, je jasen: "Šolanje na daljavo v poklicni šoli brez praktičnega pouka ni šolanje. Praktični pouk je osnova, ki jo moramo imeti, če želimo dijake strokovno nekaj naučiti, kar je na daljavo pri praktičnem pouku nemogoče." V njihovih programih izobražujejo tudi za poklica natakar in kuhar. Brez prakse ga ravnatelj ponazori takole: "Dijaku lahko le rečemo, naj si kupi instant kocko in skuha govejo juho."
"Dijaku lahko le rečemo, naj si kupi instant kocko in skuha govejo juho"
S podobnim problemom se soočajo tudi bodoči frizerji in kozmetičarji, pa tudi drugi v programih Srednje šole za oblikovanje Maribor. "Enostavno nihče ne sliši poziva, naj nam omogočijo prakso vsaj za dijake, ki imajo praktični pouk. Bojimo se, kaj bo s to generacijo, ker tu ne bo znanja. Dijake izobražujemo s posnetki z youtuba, preko lastnih posnetkov, a to nikamor ne vodi. Kvaliteta znanja upada in to ni pravi način učenja za poklice, kjer so potrebne veščine in ročne spretnosti. To so poklici, ki jih na daljavo ne moreš učiti, ker je dejansko potrebna praksa, da primeš lase, četudi na lutki, da te nekdo vodi, usmerja, pokaže ... Sama bi krepko premislila, ali bi dala svojo podobo v obdelavo frizerju, ki se je učil preko spleta na daljavo," je iskrena ravnateljica Nadja Jager Popovič.
Izguba velike količine znanja
Učitelji srednje oblikovne šole v šolskih delavnicah in razredih snemajo videe s praktičnimi prikazi. "Tako lahko kvalitetno poučuješ teden ali dva, ne pa več mesecev. To je smrt za obrtniške poklice v prihodnosti, ker brez prakse ni dobrih obrtnikov," pravi ravnateljica.
Niso samo frizerji na udaru, ampak vsi, ki znanje pridobivajo tudi s prakso. "Kjer je praktični pouk vezan še na vaje na računalniku, še nekako gre, a krojenje, šivanje, snemanje, montaža, ki ti jih mora učitelj dejansko pokazati, pa pomeni izgubo velike količine znanja, če ni osvojeno na pravilen način ali pa je osvojeno narobe," opozori Nadja Jager Popovič in izpostavlja še potrebo po tehnični opremi, ne samo računalnikih in internetni povezavi. Pri njih morajo modni oblikovalci dejansko narediti oblačilo, zato potrebujejo šivalni stroj, veliko so jih posodili, potrebujejo tudi grafične tablice in kamere ...
Ni enako, če samo gledaš, kako se zamenja pnevmatika
Nekoliko več sreče imajo trenutno strojniki in gradbinci, a le v tem, da lahko dijaki vsaj praktično znanje pridobivajo pri podjetjih. Tem je za prakso hvaležen direktor Tehniškega šolskega centra Maribor in ravnatelj Srednje strojne šole Darko Kukovec. "Pouk v živo in na daljavo sta dva različna pojma. Učitelji se dobivajo v delavnici, posnamejo vajo ali pa jo izvajajo v živo, tako lahko sproti komentirajo, kar je najboljši približek pouka, ki ga znamo narediti. Pa vendar ni enako, kot če dijak sam poskusi nekaj narediti. Ni enako, če samo gledaš, kako se zamenja pnevmatika, ali to sam poskusiš, predvsem ker pri gledanju ne moreš narediti napake, in prav na teh se učimo. Dijaki ne vadijo ročnih spretnosti in te bodo manjkale," razlaga Kukovec.
Kakšno opravilo bodoči avtomehaniki še lahko poskusijo opraviti na domačem osebnem avtomobilu, večja specifičnost je pri orodjarjih, ki za učenje potrebujejo stroje, teh pa doma nimajo. "Pri predmetih, ki so računalniški podprti, lahko dijaki delajo doma na simulatorjih, a simulator in stroj nista eno in isto," pravi Kukovec. Pohvali dijake, da so zelo resno vzeli pouk na daljavo, precej bolj kot spomladi, pohvali tudi učitelje, ki so izjemno angažirani, kljub temu pa opozori, da vsega zagotovo ne bo mogoče nadoknaditi.
Lažje je dijakom na podeželju
Bodoči tesarji, zidarji, polagalci keramičnih plošč, dimnikarji, slikopleskarji pridobivajo znanje na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. Ravnateljica Alenka Ambrož Jurgec pove, da učitelji pošiljajo ali gradivo s spleta ali posnamejo zadolžitve, ki jih dijaki morajo opraviti, posneti in poslati nazaj, pa tudi deliti med seboj.
"Lažje je tam, kjer so dijaki na podeželju in imajo material pri roki ter lahko kaj poskusijo, težje je ročne spretnosti usmerjati na daljavo, če dijak živi v bloku, tako jih lahko samo gledajo preko interneta," opisuje ravnateljica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
