Razprava o starejših: Za zapornike milijoni, za starejše drobiž

V Sloveniji je več kot 600 tisoč upokojencev, več kot dve tretjini teh je starejših od 65 let. Ali z drugimi besedami, vsak peti Slovenec je starejši od 65 let. Njihovi problemi so problemi celotne družbe, ne le starejših. Pomoč starejšim je v bistvu hkrati pomoč mlajšim, kajti z oskrbo, varstvom in nego starejših se razbremeni mlajše, njihove otroke. In še nekaj je neizpodbitno, vsi bomo nekoč stari.

Povprečna pokojnina ne zadošča za bivanje v domu

Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, ki ima 101 člana, je predstavila nekaj zgovornih številk. Povprečna pokojnina je 679 evrov, kar ne zadošča za stroške bivanja v domu za starejše. V društvu so se srečali s primeri, ko naj bi bil center za socialno delo svojcem priporočal, naj prodajo svojo nepremičnino in s tem denarjem plačajo dom za starše, kar je po njeni oceni nehumano in nesprejemljivo. Od 70 do 90 odstotkov ljudi v domovih za starejše je tako bolnih, da potrebujejo zdravstveno oskrbo 24 ur na dan, a s kadrovskimi normativi v domovih, ki so (pra)stari, neustrezni, tega ni mogoče zagotavljati. Negovalnih bolnišnic ni.
"Država razpisuje koncesije za domove zasebnikom, ki lahko stroške koncesije prevalijo na uporabnike, namesto da bi sama postavljala domove za starejše," meni predsednica Srebrne niti. Dodaja, da bi oskrbovanci morali imeti več vpliva pri upravljanju domov, tisti, ki plačujejo za starše v domovih ali za njih skrbijo doma, bi lahko imeli olajšave pri dohodnini. Zasebne lastnike domov bi morda lahko stimulirali z davčnimi olajšavami. Utemeljila je tudi stališče, da "če je v proračunu denar za zapore in se nadstandardno bivanje omogoči zapornikom, bi moral biti denar tudi za domove za starejše". Ob tem je omenila zajetno številko - 120 milijonov evrov, kolikor naj bi namenili za nov zapor. Pri tem naj bi dom za starejše s 150 posteljami stal približno 7,5 milijona evrov do osem milijonov.

Dva domova bosta zaključena, pet v načrtu

Sekretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek je predlagal socialistično akcijo ljudstva - gradnjo domov za starejše z zbiranjem samoprispevkov občanov. Vendar ideja zbranih ni navdušila, saj "je za to plačana politika", se je oglasila Nevenka Dobljekar, upokojena novinarka. "Ne moremo dajati potuhe državi," je pripomnila Biserka Marolt Meden, prepričana, da je za urejanje socialnega področja zadolžena država, ki se tudi v ustavi deklarira kot socialna. Uroša Prikla (Desus), državnega sekretarja za demografijo, je pozvala, naj navede, kaj je doslej storil za starejše. Izpostavil je, da so pripravili sto ukrepov, a v njegovem dolgem besedovanju konkretnih rezultatov ni bilo mogoče razbrati. Je pa bilo mogoče sklepati, da pričakuje šefovanje uradu za demografijo, ki ga nova vlada namerava ustanoviti v Mariboru.
"Računsko sodišče je vzelo pod drobnogled skrb države za starejše, zlasti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za zdravje, in poročilo se bere kot kriminalka. Končna ugotovitev je, da je bila skrb države v zadnjih desetih letih nezadostna," je poudarila Biserka Marolt Meden. Popravljalni ukrepi so bili medli in postavljeni v izmuzljivo prihodnost. Nekoliko več rešitev naj bi obetala nova koalicijska pogodba, v kateri je zapisano, da bosta po letih mrtvila vendarle zaključena dva javna domova za starejše, v Vrtojbi in Osilnici, v načrtu je izgradnja še petih domov.
V Sloveniji potrebujemo tudi več oskrbovanih najemnih stanovanj, so še opomnili govorniki, in ustreznejšo kratkotrajno oskrbo starejših, torej dnevne centre in oskrbo, ker je takšna, kot je zdaj, absolutno predraga, saj stane 70 odstotkov oskrbovanega dneva v domu.