Snaga Maribor je lani zabredla v rdeče številke, poslovno leto je končala s kar 1,2 milijona evrov izgube. To in domnevno slabo vodenje investicije v sortirnico je sredi junija, po več mesecev trajajočem pritisku županstva, z direktorskega stolčka odneslo Cveta Žalika, vodenje družbe pa je začasno prevzel direktor Energetike Alan Perc. "Zdaj, po mesecu dni, je že malo lažje, na začetku je namreč izgledalo precej hudo. Dokumentacije za zadnje obdobje namreč ni bilo prav veliko na razpolago, a na srečo več še iz časa prejšnjih direktorjev. Je pa res, da sva z Žalikom naredila precej korektno primopredajo," pravi Perc.
Povišanje cen se napoveduje tudi okoliškim občinam
Glavni razlog za izgubo Snage naj bi bile prenizke cene ravnanja z odpadki. Kot je znano, so se te s 1. majem v Mariboru povišale prvič po novembru 2006, in to za kar 38 odstotkov, na dobrih 14 evrov za odvoz 120-litrske posode. Kljub temu bo Snaga tudi letošnje leto najbrž končala v rdečih številkah. Za zagotovitev normalnega poslovanja do konca leta bo zato predvidoma najela 1,6 milijona evrov likvidnostnega kredita. Zanj se dogovarjajo z Novo KBM in Sparkasse, ki kreditirata tudi sortirnico.
- Snaga, ki je v 94,5-odstotni lasti Mestne občine Maribor, je lani pridelala 1,2 milijona evrov izgube.
- Za zagotovitev normalnega tekočega poslovanja do konca leta bo Snaga najela 1,6 milijona evrov premostitvenega kredita.
- Povišanje cen ravnanja z odpadki se napoveduje tudi okoliškim občinam, v katerih Snaga izvaja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki.
- To so občine Miklavž na Dravskem polju, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju.
Izgubo morajo pokriti lastniki
Kako bo Snaga pokrila izgubo iz let 2018 in 2019, za zdaj ni znano. "Lastniki imajo vedno možnost podjetje dokapitalizirati. Glede na finančno stanje mariborske občine kot največje lastnice je to sicer težko pričakovati, zagotovo pa bo treba prihodnje leto najti neko rešitev. Najverjetneje jeseni, še pred pripravo rebalansa proračuna za 2020, bo treba sesti za mizo in najti rešitev. Dejstvo je, da je minus nastal zaradi prenizke cene ravnanja z odpadki in tudi državna metodologija določanja cen pravi, da morajo izgubo, če lokalne skupnosti cen ne zavrnejo upravičeno, pokriti lastniki. Zavrnitev cen iz zgolj političnih razlogov zagotovo ni upravičen razlog," pravi Perc.
Svetovalci in vodje področij bi lahko ostali brez službe
Začasni direktor Perc je v prvem mesecu pripravil tudi reorganizacijo, ta bo začela veljati 1. avgusta. V skladu z njo v Snagi ukinjajo delovna mesta vodij področij in svetovalcev direktorjev. "En nivo vodenja ukinjamo popolnoma, zdi se mi nesmiselno imeti vmesne vodje. Gre za štiri ljudi, ki so dejansko poleg direktorja vodili to podjetje. S tem bomo optimizirali poslovanje, tako da se bo točno vedelo, kaj kdo dela. Se pa zdaj dogovarjamo, kako zadevo rešiti, v preteklosti so se namreč vse takšne zadeve v Snagi končale na sodišču, odprtih tožb je še danes kar nekaj. Nekateri bodo morda tudi ostali, a v drugi vlogi in z nižjo plačo, če bodo seveda to želeli. Dogovor s sindikatom in svetom delavcev smo dosegli soglasno," pravi Perc.
Perc: Občani dvigujete ceno
V zadnjem času je bilo veliko pritožb občanov zaradi neurejenih ekoloških otokov, na katerih je bilo mogoče najti vse mogoče odpadke, od kosovnih do bele tehnike in drugega. Alan Perc meni, da za neurejeno stanje ni odgovorna Snaga: "Primarni problem smo prebivalci tega mesta. Vemo, kaj so ekološki otoki in zbiranju katerih odpadkov služijo, torej embalaži, papirju in steklu. Če so se ljudje uprli, ker plačujejo višjo ceno, in zdaj na ekološke otoke odlagajo vse drugo, jim lahko sporočim samo eno: s tem Snagi dvigujete stroške, ki jih bomo morali enostavno preliti v ceno. In če se bo to dogajalo s tako intenziteto kot v zadnjem času, jo bomo morali znova dvigniti že septembra, ker drugače tega finančno ne bomo vzdržali."
Zaposlili bodo do 45 delavcev
Bodo pa v Snagi dvignili plače zaposlenim z najnižjimi prihodki. Od 230 delavcev bodo 99-im, ki ne prejemajo niti minimalne plače, s 1. avgustom osnovne plače dvignili za dva razreda. Ob tem bodo zaposlenim v sortirnici priznali tudi dodatek za težke pogoje za delo, do konca leta pa bodo postopoma zaposlili tudi 30 od 45 delavcev, ki zdaj v podjetju delajo preko kadrovske agencije Adecco.
"Kdo je kriv, da je bila analiza vhodnih surovin tako zgrešena, ali Snaga ali Kostak, še ugotavljamo"
Izplen sortirnice devetkrat manjši od pričakovanega
Sredi junija pa v Snagi ni bilo le menjave direktorja, ampak je poteklo tudi začasno obratovanje sortirnice. Izvajalec, družba Kostak, je trenutno v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, ob tem pa Snaga želi še spremeniti okoljevarstveno dovoljenje, kar bi jim ob obdelavi mešanih komunalnih odpadkov omogočilo tudi sortiranje embalaže. Čeprav je trenutni izplen uporabnih frakcij v sortirnici le šestodstoten, prejšnje vodstvo pa je zagotavljalo, da bo kar 51-odstoten, Perc meni, da sortirnica ni zgrešen projekt, "se je pa, tega sicer nihče ni mogel vedeti, izvedel v napačnem času. Kitajska je namreč vmes zaprla svoj trg, s čimer se je ob bistveno manjšem izplenu porušila vsa ekonomika. Kreditov tako zanesljivo ne bo mogoče vrniti v sedmih letih, kot je bilo načrtovano. Če jih bomo v desetih, bom zelo zadovoljen. So pa banke pokazale razumevanje tudi tukaj in podaljšale moratorij za poplačevanje kreditov za tri mesece, do 1. oktobra."
Perc brez plačila za delo v Snagi
Alan Perc kot začasni direktor Snage ne prejema nobenega dodatnega plačila. Z županom Sašo Arsenovičem naj bi se dogovorila, da bo to delo do izteka pogodbe opravljal brezplačno: "To bi rad izrecno poudaril, ker so se že razširile razne govorice. Sva se pa z županom dogovorila, da polovico moje plače, ki jo imam kot direktor Energetike, poravna Snaga."
Hoče in Rače vrniti koncesijo
Bivšemu direktorju Žaliku se je očitalo tudi, da ni storil dovolj za zagotovitev ekonomije obsega, predvsem da v projekt sortirnice ni pritegnil drugih občin, zlasti Ptuja, s katerim so sicer že pred časom podpisali pismo o nameri. "Ptuj vsekakor vidim kot pomembnega partnerja in pogovori o tem bodo še stekli. Bo pa treba urediti zadeve tudi v nekaterih drugih občinah solastnicah, Hoče - Slivnica in Rače - Fram, kjer je Snaga izgubila koncesijo. Naša osnovna dejavnost je izvajanje gospodarske javne službe, zato upam, da se bomo tudi s tema dvema občinama dogovorili, da nam vrneta koncesijo. Prav skozi izvajanje te moramo namreč zagotoviti, da bomo lahko vračali kredite in na koncu tudi morda nekaj naredili glede cene za občane," še pravi Perc.
