Zakaj in kako je Snaga zašla v rdeče številke, predvsem pa, ali je za to kriva investicija v sortirnico in kako bo vse skupaj, če sploh, vplivalo na cene odvoza odpadkov, so danes želeli izvedeti mestni svetniki odbora za komunalne in gospodarske javne službe na seji, ki jo je sklical predsednik odbora Stojan Auer (LPR). A na sejo so poleg vodstva Snage prišli tudi delavci, ki jih je zanimala njihova usoda. So namreč med najslabše plačanimi delavci v vseh občinskih podjetjih. Od 250 zaposlenih jih ima kar 140 bruto plačo nižjo od 800 evrov, nadaljnjih 60 jih ima bruto plačo nižjo od 1000 evrov. Nič ne kaže, da bo kaj boljše - poročali smo že, da Snaga beleži 1,7 milijona evrov izgube.
Nizke cene odvoza in obveščanje
Po besedah Cveta Žalika, direktorja podjetja, za takšno stanje ni kriva investicija v sortirnico, temveč nenadni obrat na trgu z odpadki po tem, ko je Kitajska zaprla vrata za evropski odpad: "Leta 2015 smo za predajo 30.000 ton mešanega komunalnega odpada (ta je najbolj problematičen) plačali tri milijone evrov, danes je za isto količino strošek Snage 5,1 milijona evrov. Gre za povečanje stroškov za 2,1 milijona evrov." Ob tem so zneski na položnicah že 13 let enaki, je dodal. "V Celju stane odvoz odpadkov za 120-litrsko posodo 24 evrov, povprečna cena v Sloveniji je 18, v Mariboru pa 10 evrov." Poleg tega se v njihovih skladiščih kopičijo odpadki, nedavno so imeli dva požara. Žalik svari: "Če si ujetnik nizkih cen, nisi samo ekonomski problem, ampak tudi ekološki."
Ne le izguba, tudi likvidnostne težave
Kako velik je dejansko problem Snage, je zanimalo Aljaža Bratino (Arsenovič za Maribor), torej kakšna je likvidnost podjetja ter ali je res, da podjetju zmanjkuje denarja za aprilske plače. "Če ne bi pridobili 900.000 evrov iz evropskega projekta, bi bili v likvidnostnih težavah, likvidnost podjetja je strmo padala od leta 2015," je bil jasen Žalik, o plačah pa, da bi se "to lahko zgodilo aprila, maja".
