Tatjana Vrbnjak
Skoraj polovica brezposelnih je na mariborskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih več kot eno leto, 29 odstotkov celo dve leti in več. Ker s trajanjem brezposelnosti upadajo sposobnost, zmožnost in tudi interes za vrnitev na trg dela, mnogi dolgotrajno brezposelni realno niso neposredno zaposljivi na trgu dela. Nekateri imajo zdravstvene in kakšne druge težave, nimajo več delovne kondicije ali pa ne potrebnega znanja in spretnosti pri delu, drugi se soočajo s socialno izključenostjo, prihajajo iz drugih kulturnih okolij ali imajo status začasno nezaposljive osebe. Nekateri niti niso prijavljeni na zavodu.
Vsem tem je namenjen pilotni projekt socialne aktivacije, ki se izvaja od leta 2017 do 2022 in ga sofinancirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Udeležence v projekt napotita center za socialno delo in zavod za zaposlovanje, programe pa izvajajo na razpisu izbrani izvajalci, ki vključujejo vnaprej določene ciljne skupine udeležencev.
- Projekt socialne aktivacije se izvaja od leta 2017 do 2022 in ga sofinancirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
- Udeležence v projekt napotita center za socialno delo in zavod za zaposlovanje, programe pa izvajajo na razpisu izbrani izvajalci.
- Udeleženci so upravičeni do denarne nagrade 0,80 evra na uro za dejansko prisotnost v programu, 3,70 evra na dan za malico in 0,13 evra na kilometer za potne stroške.
- Vrednost projekta za obdobje 2019 do 2022 za Slovensko narodno gledališče Maribor je 687 tisoč evrov, za Andragoški zavod Maribor 343 tisoč evrov in za Združenje Epeka 344 tisoč evrov.
V Mariboru trije izvajalci
V Mariboru program socialne aktivacije izvajajo trije izvajalci. Slovensko narodno gledališče Maribor v okviru programa Festival Borštnikovo srečanje; vanj vključujejo dolgotrajno brezposelne, prejemnike denarne socialne pomoči, začasno nezaposljive in neaktivne ljudi. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza vključuje ženske, ki imajo slovensko državljanstvo ali dovoljenje za stalno bivanje in prihajajo iz tujih kulturnih okolij (med 15 udeleženkami te skupine je 14 Albank, ki so prišle v Slovenijo za svojimi možmi, v glavnem gradbenimi delavci). Združenje Epeka pa vključuje romske ženske.
"To je priložnost za preboj pri tistih, ki so zainteresirani za pozitivne spremembe v svojem življenju"
Tudi praktično delo pri delodajalcu
Udeleženci, ki so vključeni v program pri SNG Maribor, trenutno praktične izkušnje pridobivajo pri različnih delodajalcih (MKC Maribor, Kooperativa Dame, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Bodočnost, Ozara, CSD Maribor, Zavod Dobrina), udeleženke iz programa na Andragoškem zavodu Maribor so vključene v Domu starejših občanov Tezno in Domu upokojencev Ptuj, kjer spoznavajo delo čistilke, likarice, strežnice ali pomočnice v kuhinji, nekatere Rominje pa v trgovini Interspar, kjer spoznavajo pomožna dela v trgovini.
Več prednosti
"Usposabljanje ima več prednosti: delodajalci in zaposleni se spoznajo, razbijajo se stereotipi in predsodki, v delovnem okolju se udeleženke mnogo hitreje (na)učijo slovenščine - to same ugotavljajo," pravi Armenda Amiti, kulturna mediatorka, in doda, da je največja težava, s katero se srečujejo, jezik: "A se hitro učijo, dobro se znajdejo, so prijazne in stanovalci in zaposleni jih lepo sprejemajo. Lepi odnosi so se vzpostavili, v ptujskem domu so za stanovalce naredile tudi baklavo."
Vključitev albanskih žensk
In kako socialna aktivacija poteka v praksi? Na Andragoškem zavodu Maribor Ljudski univerzi vključujejo ženske iz tujega kulturnega okolja, kot rečeno, je velika večina Albank. "Že 2017 smo izvajali pilotni projekt za ženske iz tujega kulturnega okolja, a tedaj je ta trajal krajši čas, tri mesece, in ni bilo možnosti, da bi se udeleženke neposredno preizkusile pri konkretnem delu. Zdaj vključitev traja šest mesecev in dober mesec je namenjen tudi usposabljanju na delovnem mestu pri konkretnem delodajalcu, kjer imajo pri delu mentorja," razlaga direktorica Andragoškega zavoda Irena Urankar.
Pomembni premiki za posameznice in družbo
V projekt vključene ženske spreminjajo zakoreninjene vzorce tudi v svojem okolju: zaposlitev se zdi vse bolj običajna in tudi zaželena, kar kaže tudi to, da je pet žensk iz prvih dveh skupin, ko praktičnega usposabljanja še ni bilo, našlo zaposlitev in še zdaj delajo kot čistilke in pomočnice v kuhinji. "Četudi pri teh zaposlitvah ne gre za velike številke, gre za izjemno velike premike," poudarja Irena Urankar in izpostavi, da ima tudi družba nekaj od tega, kajti z vključitvijo na trg dela niso več potrebni socialni transferji. "Tako se povrne tudi finančni vložek ministrstva in evropskega socialnega sklada, ki sofinancirata projekt," pravi Irena Urankar.
Naslednja skupina udeleženk bo vključena predvidoma maja, nekaj žensk je že prijavljenih.
