Denis Živčec
Dovolj je bilo. Najbrž že davno. A je namen bil tako dober, tako plemenit, da se je zdelo vredno skloniti glavo, vdihniti in vztrajati naprej. Za skupno dobro. Pa je stekla še zadnja kaplja čez rob. Da lahko negativnost in neumnost uničita celo najboljše namene in na rob obupa nad človeškim dobrim pripeljeta celo tiste z največjim srcem, te dni dokazuje Marko Soršak Soki. Znan bobnar, tudi skupine Elvis Jackson, humanitarec, predsednikov odlikovanec, Večerov nominiranec za humanitarca Štajerske 2018 in še toliko vsega. Spregovoril je o pritiskih, ki jih doživlja zaradi humanitarne akcije 20 za 20, v okviru katere je z več kot 500 glasbili obdaril že 120 slovenskih šol. Njegovo sporočilo, da se umika iz javnosti, je marsikoga presenetilo, tiste, ki tudi sami doživljajo, kako visoka je cena dobrote, pa sploh ne. Dno so sodu izbili očitki, ki so se nanj vsuli, ko je naredil, za kakšnega Slovenca očitno nepojmljivo, in pomagal osnovni šoli na Hrvaškem. Nekoga so celo zmotili notni zvezki, ki jih je podaril, češ da z njimi promovira satanizem. Bilo bi že kar tragikomično, če ne bi bilo res.
Po dveh mesecih hudih migren mi noge niso dobro delale, bobnal sem s stisnjeni zobmi, komaj sem zvozil.
Zanj sem prevozil pol sveta in projekt kril s svojimi sredstvi. Pa saj ne gre samo za bencin, gre tudi za hrano, pijače, sestanke, čas.
