Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize so v društvu Sonček Maribor znova zavzeli Glavni trg. Piškoti, zloženke in izdelki njihovih uporabnikov so vabili k stojnicam, člani društva z družinami in spremljevalci pa so s svojo nalezljivo dobro voljo vabili v svojo družbo, da bi pri čim več ljudeh razbili mite in strahove pred neznanim. "Vključenost je zelo pomembna. Ti ljudje živijo segregirano. Od rojstva so v posebnih vrtcih, nato v posebnih šolah in varstveno-delovnih centrih. Na koncu jih družba sploh ne pozna. Ne ve, kakšne so njihove potrebe. Zato je naše vodilo proces deinstitucionalizacije. To pomeni zapiranje velikih ustanov in usmeritev v manjše enote v urbanih okoljih," je povedala Lidija Šestak Zorič, predsednica društva, ki skrbi za okoli 400 uporabnikov.
Prizadevajo si tudi za vključenost v šolstvu. "Ena šola za vse ne pomeni za vsako ceno v razred. Inkluzija pomeni vključujoče okolje. Da so vsi v isti stavbi. Obiskali smo šolo v Veliki Britaniji, ki je bila nagrajena kot najboljša inkluzivna šola. V redno šolo so vselili šolo za otroke s posebnimi potrebami, skupaj z ravnateljem. Tako se otroci med seboj srečajo. Ni treba, da se pokaže ne vem kakšna empatija, ampak, da niso odrinjeni. Da jim ni treba iti daleč od sorojencev, ker niso v redu," je razložila.
Med drugim v Sončku ostro nasprotujejo noveli zakona o osebni asistenci, ki naj bi jo sprejemali prihodnji teden. "Najprej je bilo to neomejeno in so lahko bili osebni asistenti tudi družinski člani. Trenutno sta lahko dva. Zdaj pa želijo to omejiti na enega družinskega člana. S tem zmanjšujejo pravice. Gledati moramo individualne potrebe ljudi," razlaga in kaže na člane društva, ki nas obdajajo. Mateja potrebuje veliko pomoči. Živi z družino, obiskuje dnevni center in ima osebno asistentko. Aljaž potrebuje manj, lahko je sam. Nekdo tretji pa potrebuje še dva družinska člana večino časa ob sebi, pripoveduje Lidija Šestak Zorič, ki ima 23-letnega sina s cerebralno paralizo. Zanj si želi, da bi se lahko čim bolj osamosvojil, tako kot ostali iz njegove generacije. "To je ne nazadnje tudi najbolje za družbo, za državo," sklene.
