Barbara Bradač
Deset let je minilo od finančnega zloma in začetka stečaja podjetja Casino Maribor. Stavba na Glavnem trgu 1, kjer so potekale igre na srečo, je danes še edino premoženje Casinoja Maribor v stečaju, v zemljiški knjigi pa je kot solastnica vpisana tudi mariborska občina. Toda okrog stavbe, ki je ob odprtju leta 1913 veljala za najmodernejšo na Štajerskem in je še danes vsem dobro znana kot nekdanja Velika kavarna, se že leta krešejo spori glede lastništva.
Mariborska občina se že dolgo bori, da je stavba tudi njena last. Stečajna upraviteljica Casinoja Maribor v stečaju Melita Butara je izgubila pravdo, kjer je prerekala izločitveno pravico mariborske občine, ko je trdila, da je celotna nepremičnina od Casinoja in da je bil vpis občine v zemljiško knjigo napaka, občina pa je temu nasprotovala in zahtevala polovični delež. Sodišče je pritrdilo občini, ni pa odločilo, koliko je od koga, zato je Butara na sodišču sprožila postopek za določitev višine lastniškega deleža. O tem je začelo presojati mariborsko okrožno sodišče, ki bo postopek nadaljevalo junija s poravnalnim narokom.
Denacionalizacijski postopek od leta 1993
Gradnjo večnamenske poslovno-stanovanjske stavbe na Glavnem trgu 1 sta leta 1912 naročila brata Jožef in Rudolf Franz in jo v čast svoji materi poimenovala Theresienhof (Terezijin dvor). Ilza Thalman je bila Rudolfova hči, zdravnik Rudiger Thalmann pa nekaj časa njen mož. Tik pred prvo svetovno vojno sta bila stavba in dogajanje v njej tudi simbol takrat gospodarsko in politično močne nemške skupnosti. Po drugi svetovni vojni je bila stavba nacionalizirana.
Denacionalizacijski zahtevek je ministrstvo za kulturo prejelo leta 1993. Dvajset let kasneje so izdali zavrnilni odločbi, ti je potrdilo tudi upravno sodišče. A je ustavno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Tako je ministrstvo za kulturo lani poleti, po 25 letih od začetka postopka, drugače kot vsakokrat do takrat odločilo, da nepremičnina pripada Rudigerju Thalmannu.
Občina sedaj sprožila upravni spor
Zakaj najprej takšno pojasnjevanje glede prerekanja okoli lastništva? Ker za to stavbo že leta teče tudi denacionalizacijski postopek, v katerem je ministrstvo za kulturo lani poleti izdalo delno odločbo in denacionalizacijskemu upravičencu Rudigerju Thalmannu v celoti priznalo lastninsko pravico za nekdanji Theresienhof ali Terezijin dvor, kot se je najprej imenovala stavba nekdanjega mestnega kazinoja. Ministrstvo za kulturo je po 25 letih sodnega boja odločilo in zapisalo, da se mora nepremičnina predati denacionalizacijskemu upravičencu.
- Na mestu Velike kavarne sta pred njo stali hiši, ki sta ju leta 1912 kupila veleindustrialca, brata Josef in Rudolf Franz.
- Leta 1912 je načrte izrisal graški arhitekt Leo Czerny. Veliko poslovno-stanovanjski zgradbo je zgradilo mariborsko stavbno podjetje Rudolfa Kiffmanna.
- Veliko kavarno so svečano odprli 6. septembra 1913, dva tedna po odprtju Glavnega mostu.
- Leta 1979 so Veliko kavarno zaprli, 1987. je sledilo še zaprtje bifeja v pritličju.
- Javni del zgradbe je ponovno živel od 1989 do 2009, ko je v njem deloval Casino Maribor.
- Leta 2012, v času projekta Evropske prestolnice kulture, je stavba kot razstavišče odprla vrata z razstavo Nemci in Maribor.
- Spomladi 2013 je v zgradbi začel delovati Salon uporabnih umetnosti.
"Domnevam, da bo denacionalizacijski upravičenec zahteval kakšno odškodnino"
Stečajna upraviteljica postopka ne more zaključiti
Stečajna upraviteljica Melita Butara pravi, da na mariborski občini z novo tožbo le zavlačujejo postopek in se sprenevedajo: "Pet let se je mariborska občina kregala z menoj na sodišču, da je stavba tudi njihova, in sodišče jim je pritrdilo. Sedaj, ko je ministrstvo presodilo, da stavba pripada denacionalizacijskemu upravičencu, pa trdijo, da ni nič njihovo, in zato se ne čutijo dolžni predati nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu."
