Spor med strokovnim direktorjem UKC Maribor in predstojnico anesteziologije se stopnjuje

Komentar Matjaža Vogrina na protestno pismo dela zaposlenih anesteziologov

(Vogrinov komentar objavljamo v celoti.)

Spoštovani, zahvaljujem se za možnost odziva na dopis nekaterih anesteziologov, ki ste ga prejeli v uredništvu. Sam sicer menim, da tovrstna komunikacije ne bi smela potekati v medijih, pač pa v okviru ustanove in to na podlagi resničnih dejstev, argumentov in na spoštljiv način. Glede na okoliščine mi ne preostane drugega, kot da podam nekoliko širši pogled na situacijo in svoj komentar:

V času dolgoletnega opravljanja zdravniške službe mi je bila vedno na prvem mestu skrb za paciente, ob tem pa sem ves čas dosledno vzdrževal najvišji mogoč nivo profesionalne komunikacije, medsebojnega spoštovanja in doslednega zagotavljanja strokovnosti. Zdravniški poklic opravljam več kot petindvajset let, osem let sem opravljal funkcijo predstojnika Oddelka za ortopedijo in štiri leta funkcijo strokovnega direktorja. V vsem tem času nisem nikoli prišel v kakršenkoli konflikt s komerkoli izmed svojih sodelavcev ali pacientov.

Kot strokovni direktor sem zadolžen za zagotavljanje zdravstvenega varstva na sekundarnem in terciarnem nivoju v celotni ustanovi. Gre za 42 enot in kliničnih oddelkov. V ta namen komuniciram in usklajujem delo z vsemi predstojniki. Tudi to delo poteka konstruktivno, spoštljivo in učinkovito, kar se jasno manifestira v odličnih rezultatih ustanove, tako pri obravnavi pacientov kakor tudi na pedagoškem in znanstveno raziskovalnem področju. Enako velja tudi za sodelovanje s prejšnjim predstojnikom Oddelka za anesteziologijo. Vodstvo ustanove je ves čas mojega mandata problematiko anestezije dosledno obravnavalo prednostno. Kot največja investicija v UKC Maribor je bila realizirana obnova in širitev anesteziološke intenzivne terapije, odobrene so bile praktično vse prošnje glede nabave opreme, na stežaj smo odprli vrata novim zaposlitvam in bili pri tem zelo uspešni (število specialistov se je iz 20 povečalo na 45). Žal se je odnos in sodelovanje bistveno spremenilo z nastopom funkcije sedanje predstojnice. Komunikacija predstojnice z vodstvom je bila vse slabša, prav tako njena komunikacija s praktično vsemi oddelki in klinikami. Prejeli smo številne pritožbe predstojnikov, vodij klinik, zdravnikov in medicinskih sester, anesteziologov, ki so zapustili UKC ... Problematika je bila večkrat obravnavana na najvišjem strokovnem organu UKC – Strokovnem svetu, ki je najprej poskušal z razgovori in strokovnimi argumentacijami, žal neuspešno, tako da Strokovnemu svetu ni preostalo drugega, kot da jasno izrazi svoje nezaupanje v delo predstojnice in da predlaga direktorju njeno zamenjavo. To je Strokovni svet storil soglasno in sicer tri krat. Tudi meni samemu ni preostalo drugega, kot da predlagam njeno razrešitev, kar sem, z ustreznimi obrazložitvami, tudi storil. Naj dodam še to, da je strokovni svet vse sklepe sprejel soglasno, vključno s predstojniki vseh kirurško usmerjenih klinik (kirurgija, ginekologija, ORL, oftalmologija) in sedanjim direktorjem UKC Maribor, sprva v vlogi člana Strokovnega sveta, po prevzemu funkcije direktorja pa kot sodelujočega na sejah Strokovnega sveta. Tudi v tej funkciji je sklep absolutno podprl in izrazil nujno potrebo po zamenjavi predstojnice, kot edini pogoj za realizacijo razrešitve predstojnice pa je navedel nujnost takojšnega imenovanja novega predstojnika Oddelka za anesteziologijo in pozval vse člane Strokovnega sveta k iskanju primernega kandidata. V iskanje sva se aktivno vključila tako jaz, kakor tudi direktor UKC. Zadnji skupni razgovor s potencialno kandidatko sva opravila decembra 2021. Ponudbe ni zavrnila. Odgovor pričakujemo v kratkem. Poudariti je potrebno, da je Strokovni svet UKC Maribor dosledno obravnaval le individualno delo predstojnice oddelka, ne pa tudi ostalih zaposlenih. Le tem je večkrat izrazil pohvalo in zahvalo za visoko strokovno in požrtvovalno delo.

Glede na to, da je v UKC Maribor zaposlenih 3700 ljudi, je povsem jasno, da direktna individualna poglobljena komunikacija s posameznimi zaposlenimi praktično ni mogoča, kljub temu da redno obiskujem oddelke in opravljam razgovore s celotnimi kolektivi. V neposreden kontakt s sodelavci prihajam le pri svojem kliničnem delu v ambulanti in operacijski dvorani, tudi s posameznimi anesteziologi. V vseh primerih je delo vedno potekalo v odličnem profesionalnem in kolegialnem vzdušju. Glede problematike strokovnega razvoja Oddelka za anesteziologijo, organizacijske problematike, obremenitev zaposlenih, uvajanja ambulantne dejavnosti ... sem komuniciral zgolj s predstojnico in nikoli s komerkoli izmed podpisanih zdravnikov. Organizacija dela, razporejanje prostih dni in dopustov, ter razporejanje na posamezna delovišča, je bilo povsem v pristojnosti predstojnice. Od koga so zaposleni prejeli informacije, na kak način in kakšna je bila interpretacija lahko samo ugibam.

Zdaj pa še odgovori na konkretne obtožbe:

Nikoli nisem na kakršen koli način zahteval uvedbe stalne 24-urne epiduralne analgezije za porodnice v UKCM. Res je, da je uvedbo v svojem programu napovedala predstojnica anestezije sama (vodstvo UKCM je realiziralo nabavo celotne medicinske opreme, ki je za to dejavnost potrebna), vendar je nato vedno znova prelagala datum realizacije. Glede tega sem prejel številne pisne proteste in pritožbe vseh zaposlenih v okviru Oddelka za perinatologijo, vključno z mnenjem, da ni primerna za opravljanje svoje funkcije.

V času epidemije nisem niti enkrat predlagal, kaj šele zahteval širitve anesteziološke dejavnosti. Povsem jasno je, da to enostavno ni mogoče. Nasprotno, žal smo bili prisiljeni ukinjati vse nenujne storitve, vključno z anesteziološko ambulantno dejavnostjo. Pravila so bila enaka za vse oddelke. Dosledno smo upoštevali načelo triaže. Vse odločitve je soglasno sprejemal krizni štab.

Strategija povečanja števila postelj za intenzivno terapijo je bila sprejeta na nivoju Strokovnega sveta ustanove. Predlagana in sprejeta je bila tudi pobuda ustanovitve Oddelka za perioperativno kardiokirurško terapijo, ki je prav tako nujno potreben. V širši delovni skupini, ki je pripravila izhodišča, so sodelovali številni anesteziologi, ki se s to problematiko ukvarjajo. Ožja delovna skupina, ki je pripravila usklajen predlog, sta sestavljali predstojnica Oddelka za intenzivno medicino operativnih stok in predstojnica covid Enote za intenzivno terapijo. Obe zaposleni na Oddelku za anesteziologijo. Sam sem Strokovnemu svetu zgolj posredoval usklajen predlog.

Trditev, da sem predlagal razporejanje specializantov na delovišče medicinskih sester, pa drži. Pravzaprav je šlo za prošnjo kriznega štaba UKCM v najhujšem času epidemije. V tistem obdobju (šlo je za cca. 14 dni) nismo bili več sposobni zagotavljati anestezije niti za vse onkološke operacije, niti za nekatera semi urgentna stanja. Razlog ni bil (po besedah predstojnice Oddelka za anesteziologijo) v pomanjkanju anesteziologov specialistov, niti specializantov, pač pa v pomanjkanju anestezioloških medicinskih sester, ki so bile prerazporejene v intenzivne enote, kjer jih je tudi kritično primanjkovalo. Prošnja naslovljena predstojnici Oddelka za anesteziologijo je bila, da preuči in preveri možnost, da v teh kritičnih trenutkih omogoči zagotavljanje anestezije z ekipo dveh anesteziologov, namesto z anesteziologom in anesteziološko sestro. Prošnja ni bila uslišana. Potrebno je dodati, da je delo v celotni ustanovi dejansko potekalo na robu zmogljivosti. Zdravniki vseh specialnosti so skrbeli za zahtevne covid paciente, kljub temu da je to presegalo njihove formalne kompetence. V trenutkih stiske se ni vpraševalo, kaj je sestrsko in kaj zdravniško delo, ampak se je pomagalo življenjsko ogroženim ljudem. Tako je bilo v vseh slovenskih bolnišnicah, tudi UKCLJ.

Zaposlovanje in izobraževanje anestezioloških specializantov v naši ustanovi sem vedno podpiral in pri tem aktivno sodeloval in sicer na nivoju sodelovanja z medicinsko fakulteto, zdravniško zbornico in Ministrstvom za zdravje. Nikoli nikomur nisem očital počasnega dela, pač pa sem na enem izmed sestankov opozoril na dejstvo, da specializanti delo zagotovo opravljajo počasneje kot specialisti (tako kirurški, kakor tudi anesteziološki), kar je povsem razumljivo, še posebej za tiste v prvih letih specializacije in da je to potrebno upoštevati pri načrtovanju dela, v izogib nepotrebnega podaljševanja operativnih programov preko delovnega časa ali odpadanja operacij. Konkretno sem predlagal redno komunikacijo in koordinacijo referenčnih specialistov anesteziologije s posameznimi kirurškimi oddelki in načrtovanje dela specializantov kirurgije in anesteziologije na način, da bi vključevanje specializantov v pedagoško-delovni proces potekalo v zadovoljstvo vseh.

Glede predpisovanja suggamadexa je obrazec racionalne rabe zdravila pripravil takratni predstojnik oddelka. Komisija za zdravila je večkrat opozorila na neustrezno izpolnjevanje, nikakor pa ni omejevala same uporabe zdravila. Vodstvo Oddelka za anesteziologijo nikoli ni podalo kakršne koli pripombe na vsebino obrazca, niti predlagalo ukinitve le tega.

Nikoli in nikdar nisem bil do nikogar izmed sodelavcev poniževalen ali podcenjujoč. To je čista izmišljotina, prav tako je izmišljotina, da naj bi fotografiral kolege, ali bil mnenja, da "niso obremenjeni in imajo čas posedati".

Zelo obžalujem, da je prišlo do izkrivljanja dejstev na tak način. Dosledno si bom prizadeval, da se vse navedbe v pismu dokončno razjasnijo in to na miren in artikuliran način. Predvsem pa na podlagi dejstev. S tem smo že pričeli in upam, da bomo v najkrajšem času tudi zaključili.

Dobra in odkrita medsebojna komunikacija med zaposlenimi je predpogoj za dobro delovanje ustanove, kot je UKC Maribor. Upam, da bomo to uspeli zagotoviti v najkrajšem času tudi na Oddelku za anesteziologijo