Zdaj imajo približno sto članov, večina je srednješolcev in študentov.
Ultimate frizbi je še vedno precej neznan šport, čeprav ga v Mariboru predvsem po zaslugi Šolske ultimate lige (ŠUL) in predstavitev po šolah nekateri že kar dobro poznajo. Sogovornik pravi, da so predvsem mladostniki na začetku nekoliko skeptični, nato pa se jih mnogo navduši nad športom.
Spoštovanje, poštenost, samokontrola
Aktivnejši se predvsem navdušijo nad igro in atleticizmom, večino ta šport pritegne zaradi skupnosti, načina igre. Ultimate je namreč ena redkih disciplin, ki se na vseh nivojih, torej srednješolskem, nacionalnem, mednarodnem, evropskem in tudi svetovnem, igrajo brez sodnikov, zato sta spoštovanje in zaupanje med soigralci in nasprotniki bistvenega pomena. Tak način igralce tudi pripravi do tega, da veliko komunicirajo z nasprotniki in kmalu to, po besedah Pauka vodi tudi v tesna prijateljstva, ki so mnogokrat razpršena povsod po Sloveniji, Evropi ali celo svetu. "Mi skušamo športu dvigniti priljubljenost in prepoznavnost, predvsem pa širiti vrednote ultimata: spoštovanje, poštenost, pozitiven odnos, samokontrolo in komunikacijo," izpostavlja. V mariborskem društvu so sicer večkratni slovenski prvaki tako z moško in žensko kot tudi z mešano ekipo, mnogo članov igra tudi v reprezentancah (mladinskih in članskih) ter na svetovnih in evropskih prvenstvih, še poudari Pauko. V prejšnji sezoni sta v društvu delovali dve tekmovalni ekipi: moška in ženska, ki sta se udeleževali predvsem mednarodnih turnirjev.
Posebnost so mešane ekipe
Ženska ekipa Cosmo Women je lani dosegla odlične rezultate - peto mesto na klubskem evropskem prvenstvu. Večina ekipe pa je z državno reprezentanco zaigrala tudi na evropskem mladinskem prvenstvu in dosegla četrto mesto. Zanimivo je, da je povprečna starost ženske ekipe le okoli 18 let, še pove predsednik društva. Mednarodna konkurenca je v moški diviziji veliko večja in posledično težja, kljub temu pa Cosmo Men konkurirajo najboljšim ekipam iz držav, kot so Avstrija, Češka, Slovaška in Poljska, ki imajo v primerjavi s Slovenijo kar dva- do trikrat več ekip.
Začelo se je s pokrovkami
Manjši, večji, težji, lažji, obročasti. Vse to so frizbiji. Včasih so namesto elegantnih plastičnih diskov po zraku letele pokrovke. No, natančneje, leta 1938 sta si pokrovko podajala zakonca Morrison na plaži v Connecticutu. Ko so to videli mimoidoči, so želeli isto poskusiti tudi sami. Morrisona sta takoj pustila službo, saj sta pokrovke kupila za pet centov, na plaži pa sta jih lahko prodajala za četrtaka. In tako se je rodil frizbi. Svoje slengovsko ime je dobil šele 20 let kasneje, ko so študenti nov model letečih krožnikov poimenovali po lokalnemu proizvajalcu pit, pekarni z imenom Frisbie. Tudi med letečimi diski pa obstajajo težkokategorniki, ki tehtajo 200 gramov, ki omogočajo najdaljše lete in jih lahko mečemo tudi v močnem vetru. Na tekmovanjih so zaradi svoje izjemne moči prepovedani, so pa med najbolj zabavnimi frizbiji za podajanje na dolge razdalje.