Sredi Maribora trta zrastla do četrtega nadstropja

ŠTR
07.04.2019 05:48

Že 56. leto zapored so podelili priznanja in pohvale za lepo in urejeno okolje. Kristalne vrtnice letos niso podelili, zato pa dve priznanji za izjemni rastlinski vrsti, ki rasteta sredi Maribora.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Poleti se jurka izdatno razraste in tudi obrodi. 
Arhiv društva

Hortikulturno društvo Maribor je v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede konec marca že 56. leto zapored podelilo pohvale in priznanja zlata vrtnica. Društvo, ki letos zaznamuje že 150 let delovanja, si prizadeva za urejene parke, drevorede, zelene trge, za nasploh urejeno zeleno okolje. Najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji vsako leto nagradi tudi druge, ki skrbijo in pripomorejo k urejanju in ohranitvi okolja. Na terenu to na širšem območju Maribora (vključenih je osemnajst občin) spremljajo članice in člani ocenjevalnih komisij. Tokrat so za leto 2018 podelili kar 195 pohval, sedemnajst zlatih vrtnic. Kristalne vrtnice, ki veljajo za najvišje priznanje, ki ga podelijo izstopajočemu primeru, letos niso podelili.

Še fotografska razstava

So pa dve priznanji za izjemni vrsti, glicinijo in vinsko trto. Prva sodi v družino stročnic, izvira iz Azije in Severne Amerike, uspešno pa uspeva tudi pri nas. Kot ovijalka potrebuje za svojo rast podporo, ki jo je našla na vogalu Prešernove ulice in Tomšičevega drevoreda. Prejemnik priznanja za izredno glicinijo je Peter Govedič.

Sedaj je še brez listov....
Sašo Bizjak

Vračajo se h koreninam

Na skupščini, ki so jo člani prav tako opravili, so sprejeli sklep, da bo društvo dejavno tudi na področju kulture. Tako se vračajo k zgodovinskim koreninam društva, ki je že pred drugo svetovno vojno prirejalo koncerte v paviljonu in z vstopnino krilo del stroškov za vzdrževanje nasadov. "Parki, zeleni trgi, drevoredi in mestni gozdovi so dediščina, ki so nam jo za prihodnje rodove zapustili ustanovitelji društva in vsi njihovi nasledniki, ki so s strastjo, ljubeznijo do narave in strokovnostjo pripomogli k trajnostnemu razvoju naše regije," še poudarjajo v društvu. Ob tem da nadaljujejo tradicijo, so aktivni z novimi projekti. Lani izdani Vodnik po izjemnih vrstah dreves v mestnih parkih Maribora so prijavili na natečaj Slovenske turistične organizacije za inovacije v turizmu. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta