Šumenje poslušajo že četrto kurilno sezono

Ko neka težava zadeva le posameznega etažnega lastnika, večine pa ne oziroma je ta ne zazna kot problem, se (praviloma) zgodi, da posamezni etažni lastnik ostane sam s svojim problemom, še posebno kadar pravega posluha za njegovo stisko nima niti upravnik objekta. Tako izkušnjo ima družina Raškovič iz Letonjeve ulice, ki se že tri leta pritožuje nad hrupom oziroma šumenjem med delovanjem centralnega ogrevanja. Raškovičevi v tem stanovanju živijo že 30 let in se prej nikoli niso pritoževali. O njihovi težavi, ki se je pojavila po obnovi kurilnice pred tremi leti, smo že poročali in tudi letošnjo kurilno sezono se zgodba ponavlja: ko centralno ogrevanje deluje, šumi, in bolj ko je mraz in bolj ko dela, bolj šumi.

Po menjavi črpalke je bilo še hujše

Nedavno so nas Raškovičevi spet poklicali. Ko je izvajalec zamenjal črpalko z drugo, je bilo šumenje še hujše, tolikšno, da so se tudi sosedje spraševali, kaj se dogaja. No, še isti dan so zato novo črpalko odmontirali in nazaj namestili prejšnjo, kar pomeni, da je šumenja manj - toliko, kot ga je bilo pred menjavo črpalke. "Še posebno zjutraj, ko se sistem zažene, in zvečer, ko se izklopi, in pa popoldan in ob vikendih oziroma ob bolj mrzlih dnevih, ko ljudje bolj ogrevajo, se šumenje bolj sliši," razlagata obupana zakonca. Vse skupaj že močno vpliva na zdravje Raškovičevih. "Žena bi morala počivati, imeti mir, a kako?" se sprašuje Mičo. Žena Anica pa doda, da tega šumenja ni mogoče ne slišati, odmisliti.

Opravljene tudi meritve hrupa

Na pred nekaj meseci sklicanem, sicer nesklepčnem, sestanku etažnih lastnikov se je pokazalo, da drugi stanovalci, razen občasno enega etažnega lastnika, šumenja ne zaznavajo. Kakšnih posebnih ukrepov po tistem zboru ni bilo, četudi je bilo nekaj možnosti navrženih. Nedavno so v njihovem stanovanju opravili meritve hrupa, a ne v času, razlagata Raškovičeva, ko je šumenje najbolj moteče. Sploh pa je na mestu vprašanje, kaj če bodo meritve pod mejnimi vrednostmi. Ali se res mora družina po posegu, od katerega imajo korist vsi stanovalci, sprijazniti s slabšo kvaliteto bivanja?

Ločnica med objektivno napako in subjektivnim zaznavanjem

Primer družine Raškovič odpira vprašanje, v kakšnem položaju je manjšina etažnih lastnikov (ko gre za enega, dva etažna lastnika), ki ima problem, nasproti večini etažnih lastnikov, ki težave ne čutijo. Pri Staninvestu, ki je upravnik tega objekta, so na ta naša vprašanja le odgovorili, da ravnajo "v skladu s pravili stroke ali interesi večine etažnih lastnikov".
Ali zakon dovolj ščiti posameznega etažnega lastnika? Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, meni, da je tako. "Treba pa je postaviti ločnico med objektivno težavo in subjektivnim dojemanjem: če gre za tehnično napako, lahko vsak posamezni etažni lastnik zahteva, da se ta napaka odpravi, in če mu drugi etažni lastniki ne prisluhnejo, se lahko obrne na pristojno inšpekcijo, ki lahko odpravo napake zahteva in tudi odredi. Drugače pa je, ko gre za subjektivne želje posameznikov. V tem primeru pa seveda odloča večina. Če posameznemu etažnemu lastniku uspe prepričati druge etažne lastnike v to, kar si želi, je to izvedljivo, drugače pa svojih želja ne more vsiljevati večini etažnih lastnikov," pravi Udovič. Dodaja, da ima posamezni etažni lastnik vedno na voljo tudi pravno varstvo: "Če se ne strinja s sklepom etažnih lastnikov, se lahko odloči, da začne postopek pred nepravdnim sodiščem." Udovič tudi pojasnjuje, da "upravnik v tem primeru ne more zastopati posameznega etažnega lastnika, saj sledi volji večine in mora izvrševati večinske sklepe".
A za sodne poti se etažni lastniki nasproti svojim sosedom le redko odločijo. Na mariborskem sodišču so tovrstni spori zelo redki - nekaj primerov je letno, kakšno leto sploh ni nobenega, inšpekcije pa se kdaj tudi razglasijo za nepristojne. Kakorkoli, ob razumevanju drugih etažnih lastnikov in upravnika za stisko posameznega etažnega lastnika bi te sodne in inšpekcijske poti niti ne bile potrebne.