Tatjana Vrbnjak
V Mariboru in okolici živi okoli tri tisoč Romov. "Vesel sem, da se raven izobrazbe romskih otrok iz leta v leto povečuje. Veliko romskih otrok zaključi osnovno šolo, vpisujejo se v srednjo šolo in tudi že v višjo šolo. Imamo koordinatorko za romsko skupnost na Centru za socialno delo Maribor in na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi, kar je velik plus za romsko skupnost. V osnovnih šolah so tudi tri ali štiri romske pomočnice," je dejal Fatmir Bećiri, predstavnik Romov v Mariboru, na današnji tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob svetovnem dnevu Romov, ki ga praznujejo vsakega 8. aprila od leta 1971, ko so ga razglasili na prvem kongresu Romov v Londonu. Danes ga bodo zaznamovali s prireditvijo, na katero so povabili številne pomembne goste: predsednika državnega zbora Dejana Židana, župana MOM Sašo Arsenoviča, direktorja Urada za narodnosti Stanka Baluha, evropsko poslanko Tanjo Fajon in druge.
Mariborski Romi si želijo položaj kot dolenjski in prekmurski
Poleg tega, da bodo na prireditvi predstavili romsko kulturo, bo to tudi priložnost, da goste opozorijo na položaj Romov. Romska skupnost v Sloveniji je sicer zelo raznolika: na Dolenjskem so romska naselja še vedno brez elektrike in vode, medtem ko je v Prekmurju povsem drugače, v Mariboru pa Romi živijo razpršeno med večinskim prebivalstvom. Romi v Sloveniji govorijo različne dialekte romskega jezika, so različnih veroizpovedi (mariborski Romi so denimo pretežno muslimani). Različen je tudi njihov položaj v lokalni skupnosti: medtem ko imajo dolenjski in prekmurski Romi svojega predstavnika v občinskem svetu ter lahko lokalne skupnosti pridobijo sredstva za ureditev infrastrukture zanje, pa za Rome v urbanih okoljih to ne velja. Bećiri si zato želi, da bi tudi mariborski Romi imeli podoben položaj, da bi torej imeli svojega svetnika v občinskem svetu in možnost sodelovanja v razpisih za ureditev bivalnih razmer.
Romski gostilni pošla sapa
Bećiri sicer ocenjuje, da v Mariboru Romi niso diskriminirani in da nimajo težav z drugimi občani, apelira pa tudi na romsko skupnost, da se prilagodi življenju v mestu. Kako pa je z zaposlovanjem? "Romi so večinoma brez redne zaposlitve. Delo dobijo največkrat v javnih delih, nekateri pa imajo svoje firme, espeje," odgovarja. Bećiri tudi pravi, da si je pred leti prizadeval, da bi v Mariboru uredili romsko naselje, a da je zdaj vesel, da ga na občini niso upoštevali, saj je medtem spoznal, da bi to vodilo v geto. Že v Preradovičevi ulici, v blokih neprofitnih stanovanj Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, kjer živi precej Romov na kupu, so težave. "Veliko je romskih otrok, ki pa nimajo nobenega pravega prostora za igro, zato se igrajo zunaj, so glasni ... Problemi so hudi, četudi opozarjamo," pravi Bećiri in poziva občino in stanovanjski sklad, da bi uredili prostor, kjer bi se lahko otroci igrali, zadrževali, da se ne bi igrali pred bloki in v njih.
