Tomaž Ajd
V zadnjih letih se v občini Slovenska Bistrica povečuje število priseljencev, predvsem Albancev s Kosova, pri čemer so določene težave pri njihovem vključevanju v družbo, tudi v šole. V prvi vrsti, ker ne znajo slovenskega jezika, živijo v slabih bivanjskih razmerah, nekateri občani menijo, da neupravičeno dobivajo socialne transferje. Da bi dobili nekatere odgovore o tej problematiki, so predstavniki občine pretekli četrtek organizirali javno tribuno. Da jih to še kako zanima, so dokazali Slovenjebistričani, ki so do zadnjega kotička napolnili predavalnico Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Živahno razpravo, na trenutke tudi burno, je povezoval Stanislav Mlakar, podžupan, ki je tudi predsednik varnostnega sosveta občine.
V uvodu so nekaj podatkov nanizali Sabina Hrovatin, podsekretarka v uradu za migracije z ministrstva za notranje zadeve, Emil Trontelj, načelnik upravne enote Slovenska Bistrica, Mija Javornik, predstavnica urada za razvoj in kakovost izobraževanja z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Hrovatinova je pojasnila, da je lani na območju UE Slovenska Bistrica živelo štiri odstotke tujcev z dovoljenji za bivanje, v Sloveniji jih je v povprečju šest odstotkov. Trontelj je dodal, da so lani izdali 700 začasnih dovoljenj za bivanje in 80 dovoljenj za stalno bivanje, medtem ko je 34 tujcev dobilo slovensko državljanstvo.
Obiskovalci so še dodali, da je največji problem v tem, da jih večina živi v središču Slovenske Bistrice. "Mesto je premalo, drugod tujci nimajo tolikšne podpore, vse to stane. Preveč je izdanih dovoljenj, to ni več šala," je opozoril Mladen Logar. Dodal je še, da ni težava pri delavcih, ampak v njihovih družinah, saj se ženske nočejo vključiti v okolje. Mojca Vrečko, pomočnica ravnateljice na Srednji šoli Slovenska Bistrica, je sicer dejala, da imajo s priseljenci dobre izkušnje: "Že deset let se srečujemo z dijaki priseljenci. So zelo spoštljivi, res pa je, da imajo težave zaradi jezika. Tudi njihove mame so prihajale na delavnice. Strah in panika nista dobra, kulturo moramo izmenjati." Zbrane je zanimalo tudi, kako je zaradi vedno večjega števila tujcev z varnostjo. Aleksander Lubej, komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica, je odgovoril, da zaradi priseljencev doslej ni bilo kaznivih dejanj.
Ob koncu so se zbrani strinjali, da bodo pri reševanju občutljive problematike potrebni sistemski ukrepi. "Treba bo spremeniti zakonodajo. O tem sem že govoril z več ministri. Znanja slovenskega jezika ni možno zagotoviti samo na tečajih. Uvesti moramo tudi družbenokoristno delo, vendar ne samo za tujce. Delodajalcem namreč primanjkuje delovne sile, na uradu za delo pa je še vedno precej brezposelnih. Predloge smo posredovali tudi preko Skupnosti občin Slovenije," je povedal župan Ivan Žagar. O vključevanju tujcev v lokalno okolje bodo razpravljali tudi maja na občinskem svetu.
