Že dolgo je znano, da je lov bolj pisan na kožo moškim. A v zgodovini so bile lovke tudi mnoge ženske kronane glave. Ena redkih, sicer uspešnih vladaric, ki jih lov ni najbolj zanimal, je bila Marija Terezija, a že zaradi vladarskega protokola je love prirejala in se udeleževala "zadnjih pogonov". V slovenskih loviščih pa je rada lovila soproga jugoslovanskega kralja Aleksandra I., kraljica Marija, in tudi Jovanka Broz je prijela za lovsko puško in na Kočevskem položila na dlako kakšnega medveda.
592 članic je v vrstah slovenske zelene bratovščine
A vse to je zgodovina. Danes je v vrstah slovenske zelene bratovščine natančno 592 članic, žena in deklet, med njimi so tri častne članice in 54 pripravnic. To je v primerjavi z 20.322-glavo zeleno bratovščino na Slovenskem sicer malo, a vendarle je spodbudno število. Predstavnic nežnejšega spola je namreč med slovenskimi lovci iz leta v leto več. Samo letos je v Lovski zvezi Maribor, z 2100 člani največji območni lovski zvezi v Sloveniji, opravilo lovski izpit šest mladih lovk. V savinjsko-kozjanski Zvezi lovskih družin Celje jih je bilo celo sedem, med njimi kar štiri iz Lovske družine Solčava. Dekleta torej prihajajo in so uspešne lovke. Imajo sicer nežnejši pogled, a mirno roko. Mnoge med njimi se lahko še kako kosajo z lovci in se ne ustrašijo niti lova na losa v kanadski divjini. Nekatere pa so tudi uspešne in ugledne lovske funkcionarke.
