Potem ko so v UKC Maribor na stole sveta zavoda sedli novi člani in izvolili novega predsednika sveta zavoda, je prva redna seja po decembrskem izstopu treh članov minila v znamenju korone in poslovanja ustanove. Novi predsednik sveta zavoda druge največje bolnišnice v državi je postal Jože Šabeder, ekonomist, podpredsednik mariborskega odbora SDS. "Moj cilj je preseči nekatera dosedanja nesoglasja med svetom zavoda in upravo v dobro bolnika," je dejal Šabeder.
Novi stari svet zavoda
Kdo so novi predstavniki države v svetu zavoda? Poleg novega predsednika Jožeta Šabedra so novi člani sveta Andrej Šauperl iz vrst NSi, ki je grafični oblikovalec ter predsednik krajevne skupnosti Limbuš, odvetnik Robert Pungerl, ki je zastopal Vilija Kovačiča v referendumskem sporu pred vrhovnim sodiščem v zvezi z referendumom o drugem tiru. Srečko Felix Krope je nekdanji poveljnik specialne enote policije, bil pa je pogojno obsojen na šest mesecev zapora zaradi afere Šotor - trije uslužbenci njegove enote so julija 2007 za zasebno zabavo nekdanjega svetovalca notranjega ministra Bojana Lunežnika postavili šotor v lasti notranjega ministrstva. Predstavnik občine Zdravko Luketič je nekdanji mariborski podžupan. Boris Miha Kaučič je predavatelj zdravstvene nege na visoki zdravstveni šoli v Celju. V svetu zavoda ostajajo iz prejšnje zasedbe Stanka Naterer, ki je sicer odstopila, a nato odstop preklicala, predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Suzana Jarc in predstavniki zaposlenih v UKC Maribor Mojca Dobnik, Mitja Hojs in Lucija Kuder.
Nov infekcijski oddelek je nujnost
Investicije so poleg epidemije ena večjih tegob UKC, a priprava finančnega načrta za leto 2020, ki je podlaga za investicije, še čaka. V mariborskem kliničnem centru poudarjajo, da so v času soočanja z epidemijo prevzeli vodilno vlogo pri obravnavi pacientov, okuženih s covidom-19, v severovzhodni Sloveniji in da spadajo med zavode z največjimi obremenitvami in visoko izpostavljenostjo okužbi. "Slišimo, da se bo gradila nova infekcijska klinika v osrednji Sloveniji, seveda je taka klinika še bolj potrebna v severovzhodni Sloveniji, če želimo obvladovati take epidemije," pravi Flis.
Del dodatkov izplačan, del mora nakazati država
"UKC Maribor je zaposlenim po kolektivni pogodbi plačal vse, kar jim gre, ostaja pa nekaj nejasnosti glede izplačil na podlagi interventnega zakona. Denarja še nismo dobili, če bi pa izplačevali vse dodatke, bi se pojavil problem likvidnosti," razlaga Flis. Zaposleni v UKC so upravičeni do dodatkov po dveh mehanizmih - interventnem zakonu in kolektivni pogodbi za javni sektor, v času epidemije pa lahko prejmejo skupaj največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače. Pri določitvi štirih skupin za izplačilo dodatka so upoštevali stopnjo izpostavljenosti tveganju - od visoke stopnje ogroženosti za zaposlene, ki so delali s covid bolniki, do nizke stopnje ogroženosti oziroma izpostavljenosti. Izplačali so dodatke iz naslova kolektivne pogodbe, dodatek iz naslova interventnega zakona pa še ni bil izplačan, ampak bo izplačan po prejemu sredstev, ki jih je v ta namen določila vlada, pojasnjujejo v UKC Maribor.
"Moj cilj je preseči nekatera dosedanja nesoglasja med svetom zavoda in upravo v dobro bolnika"
