Napovedani vladni ukrepi za blaženje posledic koronavirusa na prebivalstvo in gospodarstvo so v javnosti naleteli na odobravanje, ne manjka pa niti opozoril, da niso povsem zadostni. Med tistimi, ki so jih bolj veseli, so upokojenci z najnižjimi pokojninami, ki bodo zaradi koronavirusa prejeli solidarnostni dodatek.
"To je vsekakor lep penicilin, vsak tak dodatek je izredno dobrodošel. Se pa sprašujem, kako se bo to poravnalo, državi bo to enkrat verjetno treba vrniti, da bo to situacijo in vse, kar bo še sledilo, sploh lahko preživela," razmišlja upokojenec Milan Latin. In doda: "Je pa to pravi čas tudi za vse druge vrste samorefleksije. Ljudje se moramo zavedati, da imamo pomemben, žal tudi poguben vpliv na planet. Koronavirus je prinesel tudi kaj dobrega, zrak je čistejši, ko bo krize konec, se - vsaj kar se okolja tiče - nikakor ne bi smeli vrniti na stara pota."
Bistvena hitrost ukrepanja
Z optimizmom so vladne ukrepe sprejeli tudi v nekaterih manjših podjetjih. Tako Peter Vremec iz Šole vožnje Vremec kot Andrej Žunkovič iz Atermike, podjetja, ki se ukvarja s prodajo ogrevalne in sanitarne opreme ter inštalacijskih materialov, menita, da je vlada sprejela prave ukrepe. Poudarita pa, da bodo konec krize vsekakor lažje preživela nezadolžena podjetja. "Ta bodo vsekakor dlje časa sposobna vzdržati. Našemu podjetju sicer največ pomeni prav nadomestilo plač, torej ukrepi v zvezi z zaposlenimi. Čeprav smo v dobri kondiciji, upam, da bomo začeli delati vsaj sredi maja," še pove Žunkovič.
Arsenovič: Ukrepi vlade vlivajo upanje
Da odločni in zelo široki ukrepi vlade vlivajo upanje, da bomo po borbi z virusom lahko bolje pripravljeni prešli v novo tekmo, kjer lahko naš razvojni zaostanek poglobimo ali pa novo situacijo obrnemo v prid Slovenije, zadnje ukrepe vlade ocenjuje mariborski župan Saša Arsenovič: "Nekaj nejasnosti je sicer glede začetka veljavnosti, vendar glede na življenjski odziv vlade upam, da bodo ukrepi veljali že za marec, ko so se vsaj v najbolj izpostavljenih panogah - gostinstvo in turizem ter z njima povezana veriga - velike težave začele že februarja." Ob tem Arsenovič opozori tudi na nujno decentralizacijo Slovenije: "Odpuščanja številnih naših delavcev v Avstriji še dodatno dokazujejo, da bo za (ekonomsko) neodvisnost Slovenije ključna dejanska regionalna razvitost, ki mora biti enakomernejša. Maribor z regijo mora (ne samo s pomočjo kohezijskih sredstev) ponovno postati razvojno kreativno središče."
Za javno zdravje dolžna poskrbeti država
In prav gostinci so do ukrepov tudi najbolj kritični. Ramiz Derlić iz Piafa v Poštni ulici tako pravi, da trenutni vladni ukrepi zanje ne pomenijo prav nič: "Če ne bodo sprejeli dodatnih, nam ne bo preostalo nič drugega, kot da damo vse zaposlene na zavod. Smo namreč nelikvidni. Če hočejo res pomagati, naj država v celoti zagotovi vse prispevke in plače do višine minimalne plače, čeprav se zavedam, da to najbrž ni mogoče. Bi pa s tem preprečili velik odliv na zavod za zaposlovanje in seveda socialne transferje, ki bodo temu sledili. Če k temu dodamo vse delo, ki ga bodo z brezposelnimi morali opraviti državni uradniki, se strošek že skoraj izenači s takojšnjim izplačilom minimalne plače. Hkrati smo gostinci ogroženi tudi zato, ker bomo morali plačati odpravnine, ki jih ne bomo imeli od kod vzeti. Težave so tudi s fiksnimi stroški, elektriko, vodo, najemninami ..., tu ni obljubljene nobene pomoči, o tem se sploh ne govori."
Milan Latin (upokojenec): "Vsak dodatek je dobrodošel, a tudi država bo morala preživeti."
Andrej Žunkovič (malo podjetje): "Največ pomeni nadomestilo plač. Bodo pa konec krize vsekakor lažje preživela nezadolžena podjetja."
Vlado Krašovec (samozaposleni): "Problem je, da se vse espeje meče v en koš, tako tiste, ki delajo sami, kot tiste, ki imajo več zaposlenih."
Ramiz Derlić (gostinec): "Za gostince trenutni vladni ukrepi ne pomenijo prav nič."vladni ukrepi ne pomenijo prav nič."
ŠGZ: Ukrepi naj veljajo za nazaj
Da gredo vladni ukrepi za zdaj v pravo smer, a da vse podrobnosti še niso znane, zato je treba potrpežljivo počakati na končna besedila, pa ocenjujejo v Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ). "Nekaj ukrepov je že bilo sprejetih, novi so napovedani in skoraj gotovo jih bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih še zelo veliko. Kakšni bodo tudi izničili pravkar sprejete, kar je, glede na hitro spreminjajoče se razmere, povsem pričakovano in sprejemljivo. Trenutno tako vsi čakamo na operacionalizacijo ukrepov, o katerih bo državni zbor odločal v petek," pravi direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik.
Pri tem opozori tudi, da je gospodarstvo predlagalo, da bi ukrepi začeli veljati s 1. marcem, torej za nazaj. "Kar je nekoliko nenavadno, vendar so takšni tudi časi in treba je iskati najboljšo varianto, ki bo ugodna za čim več ljudi in podjetij," še pravi Podgornikova.