Nina Ambrož
Potem ko so bile prejšnji teden v medijih obelodanjene sporne, lažne prijave začasnih in stalnih prebivališč, ko je na enem naslovu registriranih abnormalno število ljudi oziroma več deset, je Upravna enota Maribor potrdila problem in uvedla interno revizijo. Načelnik Upravne enote Maribor Srečko Đurov je na današnji tiskovni konferenci predstavil prve izsledke. Od 81 naslovov, ki so jih uradniki vzeli pod drobnogled, so za 27 naslovov ugotovili sum fiktivnih prijav prebivališča, zato bodo v 1047 primerih začeli ugotavljanje stanja. Podatka, za katere naslove, ulice gre, ne razkrivajo. Po neuradnih informacijah Večera naj bila problematična stanovanja v Štrekljevi in Valesovi ulici v Mariboru, a predstavljata le vrh ledene gore. Đurov je povedal, da gre za širši, sistemski problem Slovenije. Maribor po njegovem naj ne bi izstopal, vendar preglednih podatkov za druge enote po državi niti ni.
Zakaj niso izvedli določenih postopkov
Nadzor pri preverjanju prijav prebivališč se je izjalovil. Teoretično na videz solidni predpisi v praksi očitno ne delujejo. Upravna enota Maribor priznava, da "opravičila za opuščanje postopkov ugotavljanja prebivališč ni". Da je to njihova dolžnost, naloga, ki so jo dolžni izvajati. "V tem delu smo odpovedali, ker se določeni postopki niso izvajali," je dejal načelnik. A zatrjuje, da se to ni zgodilo zaradi malomarnosti ali nedoslednosti javnih uslužbencev, temveč gre za "večplasten, večletni in vsedržavni problem, že dalj časa poznan vsem pristojnim institucijam v državi. Povezan je tudi z zlorabo socialnih transferjev, zakonodajo o tujcih, neplačevanjem davkov, izkoriščanjem delovne sile, nedostojnimi pogoji bivanja in zadeva tako domače kot tuje državljane."
"Problem postaja neobvladljiva tegoba številnih državnih institucij, upravnih enot, centrov za socialno delo, vzgojno-izobraževalnih zavodov, policije ..."
Anomalije so že ali bodo brez novih ukrepov ušle z vajeti, opozarja. "Problem narašča in nesporno postaja neobvladljiva tegoba številnih državnih institucij, upravnih enot, centrov za socialno delo, vzgojno-izobraževalnih zavodov, policije …" našteva načelnik. Prijave prebivališč in migracije se intenzivno povečujejo. "Ob tako velikem številu dolgotrajnih in zapletenih postopkov, pri čemer se osebe, ki se jih preverja, postopkom izmikajo, in z močno okrnjenimi kadrovskimi resursi je nemogoče izslediti vse fiktivne prijave. Prihaja do preobremenjenosti in napak," je pojasnil Đurov.
Ob tem je postregel s primerjavo. Štiri uslužbenke, ki vodijo postopke prijav prebivališč, opravijo približno 1200 zadev na leto, normativ je 60 do 70 primerov. Če je Upravna enota Maribor leta 2009 izdala 4000 dovoljenj za prebivanje tujim državljanom, jih je leta 2019 izdala že kar 12.000. Število uslužbencev pa se je v teh desetih letih zmanjšalo za 25.
Ko oziroma če uradnik zazna zlorabo, prijavljeni odide drugam
Sistem sicer ni nastavljen tako, da uradniki ne bi mogli odkriti zlorab. V postopku prijave prebivališča lahko pridejo do podatka, koliko ljudi je na določenem naslovu že prijavljenih, če poklikajo, pregledajo različne baze podatkov, vpogledajo v registre Gursa, zemljiške knjige in podobno. Če uradnik zazna kaj sumljivega, recimo veliko število prijavljenih, lahko sproži postopek za ugotavljanje resnične prijave. Vendar se tu zalomi, ker to zahteva nekaj truda in časa. "Vrtimo se v začaranem krogu. Ko sprožimo postopek ugotavljanja prebivališča za določeno osebo, gre ta po navadi čez nekaj časa na drugo upravno enoto in se praviloma prijavi na drug sporen naslov, tudi v drugi upravni enoti," obvode, ki se dogajajo na terenu, povzema Srečko Đurov.
"Če hočemo ugotoviti razsežnosti problema v Sloveniji, bi bilo treba izvesti identične interne nadzore vseh naslovov, na katerih je stalno ali začasno prijavljenih več kot 20 ljudi, in to v vseh upravnih enotah, da bi ugotovili natančno število fiktivnih prijav," predlaga načelnik. Druga ideja, kako rešiti situacijo, je, da bi uvedli avtomatsko sistemsko blokado novega vpisa bivališča na tistih naslov, na katerih je že (pre)več prijavljenih ljudi.
Kakšne rešitve predlagajo
Upravna enota Maribor za odpravo problema fiktivnih prijav začasnih in stalnih prebivališč priporoča:
- interni nadzor v vseh upravnih enotah,
- blokado novih prijav na naslovih, kjer je že prijavljeno večje število ljudi, dokler se ne ugotovi, ali tam tudi prebivajo,
- blokado na naslovih, kjer je vnesena prepoved prijave, dokler se prijave na naslovu ne uskladijo s sprejetimi normativi primerne kvadrature;
- uvedbo krajevne pristojnosti za prijavo stalnega in začasnega prebivališča,
- dokazilo, da ima oseba pravico prebivati na naslovu, naj bo lastništvo oziroma najemna pogodba, razen za družinske člane,
- definirati primerno kvadraturo nastanitve (več kot šest kvadratnih metrov na človeka) za prijavo prebivališča,
- sistem nadzora Finančne uprave Republike Slovenije in navzkrižna povezava vseh registrov v državi.
Predloge in ugotovitve interne revizije so poslali kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku in državnemu sekretarju ministrstva za notranje zadeve Francu Kanglerju, kot vodji medresorske delovne skupine za preučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč. Z naslovi, za katere so ugotovili sum fiktivnih prijav prebivališč, so seznanili Policijsko upravo Maribor in Finančni urad Maribor.
To ni samo mariborski problem
Na ministrstvu za javno upravo so se na predloge Upravne enote Maribor odzvali z besedami, da so interni nadzori v pristojnosti načelnikov upravnih enot. Če bodo podane ustrezne ocene, bodo nadzori izvedeni. Ostali predlogi so v pristojnosti notranjega ministrstva, pojasnjujejo. Ker se omenjena problematika pojavlja v več upravnih enotah, je v kratkem načrtovan sestanek medresorske delovne skupine. (sta)
