Gre za prvi mini urbani gozdiček v Sloveniji po metodi japonskega botanika Akire Miyawakija, katerih prvenstveni namen je blažitev podnebnih sprememb v urbanih središčih. "Skupaj s predstavniki Mestne občine Maribor smo pregledali več lokacij, ki bi bile primerne, a se je na koncu le ta izkazala za takšno, na kateri občina na dolgi rok ne načrtuje gradnje kakšnega objekta. Poleg tega je ta lokacija tudi eden od toplotnih otokov v mestu, veliko je asfalta in betona okrog, cesta, kar vse pripomore k segrevanju ozračja, zato je zelo primerno, da je gozdiček na tej lokaciji tudi s tega vidika. Tovrstni gozdički namreč hladijo okolje, blažijo hrup, so tudi protiprašna zaščita," je o prednostih gozdička še dejala Urška Breznik, vodja tega projekta pri Iniciativi mestni zbor.
Čez kakšna dva tedna računajo, da bodo lahko okoli zasaditve postavili še ograjo iz naravnih materialov, saj je dobava v tem času nekoliko otežena. Načrtovano je tudi sejanje travnatega cvetja ob robu gozdička. Ograja bo postavljena zato, da se zavarujejo sadike, saj to tudi ni gozdiček skozi katerega bi se sprehajali, temveč zgolj opazovali od zunaj. Celotno zasaditev in načrt so naredili v sodelovanju z arboristko in gozdarjem, še poudarja Breznikova.
Projekt Miyawaki gozdiček je sicer eden od izbranih projektov Podnebnega programa Mreže za prostor Inštituta za politike prostora, ki je razpisal razpis za projekte za boj proti podnebnih spremembam, ki so prenosljive tudi na druga mesta. In IMZ je za ta projekt dobil največ točk in tako iz Eko sklada pridobiti 5000 evrov, večina tega je šla za pripravo terena, za sadike, zastirko in ostalo potrebno pri saditvi. Medtem ko je vso delo opravljeno prostovoljno, izpostavlja Breznikova. Če ne bi bilo omejevalnih ukrepov, bi bila zasaditev tudi bolj participatorna, saj so želeli bližnje stanovalce povabiti k sodelovanju. So pa stanovalce z načrti seznanili s posebnimi letaki: "Tako jih je danes kar nekaj prišlo mimo in izrazilo navdušenje nad tem." Za participacijo ljudi pa torej računajo, da bo več priložnosti v prihodnosti.
Računajo še, da se bo tukaj vzpostavil tudi bogat ekosistem tudi z živalskimi vrstami, kar nameravajo mesečno spremljati ter v sodelovanju z Društvom za proučevanje ptic Slovenije morebiti narediti tudi gnezdilnice. "To je lahko tudi učno okolje za šolarje in dijake," še o možnostih, ki jih ponuja gozdiček, razmišlja vodja projekta.
