Nina Ambrož
V Sloveniji je premalo zdravnikov, tako na področju splošne medicine kot v drugih vejah, recimo zobozdravstvu, v Mariboru pa sploh. Nov študij stomatologije bi to stanje lahko izboljšal. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu je namreč pred dnevi potrdila študijski program dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Čeprav je visoka državna institucija prikimala programu, ga v prihajajočem študijskem letu še ne bo mogoče izvajati, ker se zatika pri financiranju. Država še ni odobrila denarja. Dekan Medicinske fakultete v Mariboru Ivan Krajnc predvideva, da bo prvih 20 študentov zelo verjetno lahko začelo študirati jeseni 2021.
Svečanih 15 let fakultete
Ob 15-letnici Medicinske fakultete Univerze v Mariboru bo v petek, 17. januarja, ob 17. uri svečana akademija. Na slovesnosti v avditoriju fakultete bodo govorili o dosežkih in načrtih. Podelili bodo različna priznanja, nagrade in štipendije. Ob visokih predstavnikih univerze in akademikih sta med gosti napovedana minister za zdravje Aleš Šabeder in predsednik državnega zbora Dejan Židan.
Povpraševanje za študij in delo izjemno
Z akreditacijo magistrskega študijskega programa dentalne medicine v Mariboru je storjen velik, a še ne zadosten korak, da bi program lahko zaživel v praksi. Zagotoviti denar ne bo preprosto, se zaveda rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič. Dekan Krajnc pojasnjuje, da čakajo odziv ministrstva za šolstvo in ministrstva za zdravje. Za začetek bi država morala primakniti okoli 200 tisočakov, skupno v šestih letih, kolikor bo trajal študij, pa okoli milijon evrov in pol za vseh 20 študentov. V nadaljevanju bi število vpisnih mest v Mariboru povečali, do največ 30 študentov na leto. Povpraševanje za študij je izjemno, saj v Ljubljani za 50 mest študija stomatologije vsako leto kandidira približno 300 mladih. Razmere na trgu dela so podhranjene, povpraševanje po zobozdravnikih je veliko. Dekan izpostavlja, da "Slovenija ni sposobna lastne reprodukcije tega kadra".
Profesorji bodo iz Hrvaške
Mariborski študijski program je po vsebini in obsegu zasnovan primerljivo s programi dentalne medicine v državah Evropske unije, utemeljujejo snovalci. Znanstvene in strokovne vsebine prvih dveh let se prekrivajo s študijem splošne medicine. Klinični del dentalne medicine pa bodo izvajali zlasti strokovnjaki z Reke, s tamkajšnje stomatološke fakultete. Ker Ljubljana ni želela sodelovati, češ da nima dovolj kapacitet, dekan pripomni, da drugače ni šlo. "Predavanja bodo v slovenskem jeziku," zagotavlja. "Če kakšen hrvaški profesor ne bo znal slovensko, bo urejeno prevajanje ali pa bo predavanje v angleškem jeziku, odvisno od želja študentov. V Mariboru profesorjev z akademsko kariero ni, edina stomatologija je v mariborskem zdravstvenem domu, je pa nekaj posameznikov na poti doizobraževanja in bi kmalu lahko prevzeli profesorske funkcije."
- V Sloveniji je aktivnih 1483 zobozdravnikov, od teh jih je v Mariboru 192, v Ljubljani pa 512.
- Po številu zobozdravnikov na število prebivalcev je Slovenija pod evropskim povprečjem, še slabše je na Madžarskem, v Avstriji, Švici in Poljski. Najbolje je v državah na severu Evrope.
- Študij dentalne medicine bodo v Mariboru začeli izvajati jeseni 2021, ko bodo vpisali 20 mladih, nato pa 30 na leto.
Pripravljajo tudi študij farmacije
V Sloveniji je 1483 aktivnih zobozdravnikov. Na enega zobozdravnika je v povprečju vpisanih 1622 pacientov, čeprav standardi v zobozdravstvu predvidevajo največ 1500 pacientov na zobozdravnika. Skoraj četrtina Slovencev sploh nima izbranega zobozdravnika. Eurostatova statistika kaže, da se Slovenija po številu zobozdravnikov na prebivalce uvršča na evropski rep. Povprečje EU je 79 zobozdravnikov na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji je ta številka 66. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je skoraj četrtina slovenskih zobozdravnikov (349) diplomirala v tujini, največ na Hrvaškem, v Makedoniji, Bolgariji ter Bosni in Hercegovini. "Večina teh 349 zobozdravnikov je prišla v Slovenijo v času Jugoslavije - pred 30 leti, in precej se jih bo v naslednjih letih upokojilo. Takrat bo prava mala katastrofa," opozarja Krajnc.
