V Mariboru je eno največjih prečrpališč kanalizacije na svetu: Kjer odpadna voda prečka Dravo

Največ klic so našli pri izlivu odplak v Dravo pri bolnici - 751 milijonov v mililitru dravske vode. Močno je okuženo tudi odlagališče fekalij v Osojnikovi ulici." Brez skrbi, ne gre za nove podatke, tako smo pisali v Večeru leta 1969, ko se je zavedanje, da je Drava "hudo bolana", pričelo sidrati v zavest Mariborčanov. Prav umiranje rek je v 70. letih prvič opozorilo na uničevalno sposobnost človeka in prve okoljevarstvene napore so ljudje zagnali zaradi mrtvih rek.
Od tistih časov je Maribor naredil (tudi zakonsko zapovedan) preskok, najprej z dograjevanjem kanalizacije, nato s centralno čistilno napravo, a zanimivo, konstrukcije iz tistih časov delujejo še danes, in to dobro. Verjetno je eden manj znanih delov mariborske kanalizacije prečrpališče odpadne komunalne vode v Melju. S ceste morda neopazen objekt, a sistem cevi črpalk in 4000 kubičnih metrov velikega bazena je motor, ki poganja odplake z levega na desni breg čez dravski jez in nato vodi do čistilne naprave v Dogošah. Nekakšna velečrpalka mariborske kanalizacije, načrtovana in zgrajena v nekdanji državi, še danes deluje po istih principih in osnovah - povečini pa tudi z isto infrastrukturo. Gre za enega največjih prečrpališč v Evropi, pove Dejan Tacer, vodja službe kanalizacije v Nigradu, potrdi pa Zoran Nađ, vodja prečrpališča.

Gradili za kapacitete takratne industrije

Kaj vse priteče na črpališče? "Nekoč je bilo na levem bregu veliko industrije, ki ni bila samo velik porabnik vode, veliko vode je tudi odvedla. Kolektor na levem bregu torej odvaja industrijsko odpadno vodo pa tudi mestno komunalno odpadno vodo," pravi Tacer. "Moč črpališča je en megavat, samo ena črpalka je zmožna prečrpati več kot tisoč litrov na sekundo. To pomeni 3600 kubikov na uro. Centralna naprava lahko sprejme 7000 kubičnih metrov odpadne vode ... Samo za občutek, kako velik objekt se nahaja v Mariboru, skrit na koncu industrijskega Melja."

Ko se pokaže odnos meščanov do mesta

Zadrževalni bazen je eden ključnih elementov sistema, saj zadrži prvi val umazane odpadne vode ob nalivu, v njem se shrani okoli 4000 kubičnih metrov, to vodo šele kasneje, ko se deževje umiri, prečrpajo na čistilno napravo. Preden voda vstopi v sistem, odplake precedijo grablje. In prav tukaj se pokaže odnos meščanov do mesta. Odpadki, ki jih ljudje odvržejo v kanalizacijo, so različni - od pločevink, sadja, številnih robčkov, našli so tudi že kaj bolj eksotičnega, denimo živalske kože. Pravo zlo so čistilni robčki, ki v kanalizaciji ne razpadejo pa še zapletajo se v sistemu. "Tega je ogromno," zmajuje z glavo Tacer.