Ko zboli otrok, je za vso družino zelo težko, še toliko bolj pa v času pandemije, ko vlada splošna zdravstvena zaskrbljenost in veljajo številne omejitve. Te so uvedle vse zdravstvene ustanove, seveda tudi službe za zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok. Kaj torej narediti, če vaš najmlajši v tem času zboli? Bistvena sprememba je v tem, da so fizični pregledi omejeni na najnujnejša bolezenska stanja oziroma tista stanja, ki bi lahko otroka ogrožala, in da mora biti prihod otroka telefonsko najavljen, je pojasnila Gordana Štrković Tomaško, pediatrinja iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca. Če otrok nima najhujših bolezenskih stanj (motnje zavesti, krči, težko dihanje, neustavljivo bruhanje ...), so pediatri in pediatrinje ter drugi zdravstveni delavci na voljo za telefonski posvet.
Otroki bolj zdravi, starši brez panike
V ambulantah mariborskega zdravstvenega doma se sicer ta čas že kažejo učinki dolgotrajne socialne izoliranosti. Otroci, ki ne hodijo v vrtec in šolo, namreč veliko manj obolevajo, je o upadu števila pacientov povedala Štrković Tomaškova. Je pa staršem težko, da ne morejo do svojega pediatra, naključni pacienti so težava tudi za zdravnike. "Težko se je odločati zgolj na podlagi anamneze, še posebno, ko gre za pacienta, ki ga ne poznaš. Trenutno ni prostora za nezaupanje v starše. Zaupati moraš njihovi oceni stanja otroka in se podlagi te odločati," je dejala sogovornica, ki poudarja, da je cilj pediatrov, da ne spregledajo resno bolnega otroka, da so v času njihove slabše dostopnosti staršem v podporo in da porabijo čim manj varovalne opreme.
Ker sta vročina in kašelj, simptoma koronavirusa, pogosta spremljevalca otrok, bi med starši ta čas pričakovali veliko zaskrbljenosti. A pretiranih skrbi v to smer ni, ker se starši dobro zavedajo, da je SARS-CoV-2 do otrok bolj prizanesljiv, je opazila Štrković Tomaškova.
Od danes spet redni pregledi novorojenčkov, dojenčkov pa prihodnji teden
Zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok deluje v osrednji ustanovi Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Vošnjakovi ulici, odprta je tudi enota v Novi vasi. Ambulante na Gosposvetski cesti, v Jezdarski ulici in v Hočah pa so do nadaljnjega zaprte. Redni preventivni pregledi za otroke in šolarje se v tem času niso izvajali, a ker je epidemiološka situacija ugodna, bodo danes, v četrtek, začeli redne preglede novorojenčkov, in sicer v Zdravstveni postaji Hoče, kjer bodo pregledovali tudi vse dojenčke do starosti enega leta, a te preglede bodo začeli v ponedeljek, 20. aprila.
Istega dne, torej v ponedeljek, 20. aprila, bodo začeli izvajati tudi preventivne preglede otrok pred vstopom v šolo. Ti pa bodo v enoti Gosposvetska.
Medtem se v specialističnih ambulantah izvajajo samo pregledi z napotnico pod stopnjo nujnosti "nujno" in "zelo hitro", dežurna ambulanta za otroke in mladostnike pa deluje nespremenjeno.
Bistvena je otrokova ogroženost
Če pa pediatri po telefonskem pogovoru s starši posumijo, da je otrok zbolel za covidom-19, glavno vlogo pri nadaljnjem odločanju odigra otrokova ogroženost in ogroženost njegovih družinskih članov. Otrok, ki je ogrožen ali bi to lahko bil, je napoten v covid-19 ambulanto za otroke in mladostnike, ki deluje od 25. marca. Tam ga pričaka ekipa, ki se, odvisno od stanja ogroženosti otroka, odloči, po kateri poti ga bo obravnavala. "Ogroženega otroka bo po predhodnem odvzetju brisa nosno-žrelnega prostora napotila v bolnišnico, mejno ogroženega pa po odvzetju brisa v domače okolje," pojasnjuje pediatrinja.
"Čas je za vzdržnost in strpnost. Za poslušanje navodil. Za samodisciplino"
Velik izziv za pediatre
"Tudi pediatri smo se v času krize zaradi covida-19 soočili z velikim izzivom, saj se večina epidemij v svetovni populaciji pri otrocih kaže zelo neugodno. Podatki so sicer kazali, da otroci izjemno redko zbolijo za težko obliko koronavirusne bolezni, pa vendar smo se nanjo pripravili z vso resnostjo. Vesel sem, da doslej še nismo zabeležili otroka, okuženega s covidom-19," pa je povedal dr. Jernej Dolinšek, vršilec dolžnosti predstojnika Klinike za pediatrijo v UKC Maribor.
Samodisciplina edini ščit
Če pri starših ne opažajo posebnega stresa, pa se ta loteva tudi zdravstvenih delavcev v pediatriji. "Negotovost, zavedanje, da bi se lahko tudi sami okužili in da ni zagotovila, kakšen bo razplet okužbe, ter zaskrbljenost za družinske člane pestijo vse nas brez izjeme," pove pediatrinja. Kot pripoveduje, so obremenjeni z navalom navodil, ki se spreminjajo iz ure v uro. Poleg tega tudi s poplavo strokovnih člankov, izkušenj in novosti o sami bolezni.
