V Iniciativi mestni zbor, ki je pred dobrim desetletjem v Mariboru kot prva v Slovenji podala pobudo za uvedbo participativnega proračuna (danes ga izvaja že več kot 70 občin), so razočarani in, kot pravijo, z grozo spremljajo propad omenjenega demokratičnega instrumenta. Da bi participativna proračuna za leti 2023 in 2024, za izvedbo katerih bi morala občina zagotoviti milijon evrov (po pol milijona na posamezno leto), vendarle zaživela, so se s pismom zdaj obrnili na mestne svetnike in jih spomnili, da so v proračunih za omenjeni dve leti potrdili tudi izvedbo 86 s strani občanov predlaganih in izbranih projektov, a jih je občina do začetka novembra letos izvedla le sedem. "Čeprav v preostanku letošnjega leta ter v letih 2025 in 2026 občina obljublja izvedbo še petih projektov, je to z naskokom najbolj klavrna realizacija participativnega proračuna med vsemi občinami v Sloveniji. Edini primerljiv fiasko pomnimo iz leta 2016, žal prav tako v Mariboru, ko je župan Andrej Fištravec s podobnimi manevri zavajanja izvedel tri od izglasovanih štirinajstih predlogov participativnega proračuna. Nobena druga občina v Sloveniji se ni odrezala tako slabo."
Občina se le pretvarja
Kot še opozorijo v Iniciativi mestni zbor, se županstvo pod vodstvom Saše Arsenoviča izvedbi participativnega proračuna izogiba na enak način, kot je to počel že njegov predhodnik. Večine izglasovanih projektov in denarja zanje namreč niso umestili v proračuna za leti 2023 in 2024, pri čemer so se sprva izgovarjali, da so projekti vključeni v širše postavke, kasneje pa, da je finančna stiska prevelika, pa čeprav sta bila proračuna za ti dve leti rekordno visoka. "Neizogiben zaključek je, da se občina enostavno pretvarja, da izvaja participativni proračun. Ker če je participativni proračun proces, v katerem so občani neposredno odločali o porabi proračunskih sredstev, lahko ugotovimo le, da je županstvo vse skupaj razumelo in izvedlo ravno nasprotno - kot neobvezno podajanje predlogov s strani občanov, ki jih občina realizira ali pa tudi ne. Kakor in kadar se pač tako odloči župan."
Mestni svet naj bdi nad realizacijo
Iniciativa mestni zbor zato svetnike poziva, da kot najvišji organ odločanja v občini poskrbijo, da do izvedbe izglasovanih projektov pride čim prej. Tudi v predlogih proračunov za leti 2025 in 2026 namreč opažajo, da projekti participativnega proračuna v njiju niso eksplicitno navedeni. "Zagotovite torej, da bodo vsi še neizvedeni projekti v proračunu navedeni posamično in nedvoumno, hkrati s pripadajočimi zneski za izvedbo. Nato pa bdite nad realizacijo in poskrbite, da bo občina svojo zavezo ljudem izvedla. S tem pokažite, da mestnemu svetu volja občank in občanov nekaj pomeni, če že županu ne," v iniciativi še pozivajo svetnike.
Kaj sploh je participativni proračun
Participativni proračun je proces, v katerem lahko občani sami neposredno odločajo o porabi določenega dela javnih sredstev. Takšen pristop ima številne koristi, saj omogoča večjo vključenost skupnosti v odločanje, spodbuja transparentnost in krepi lokalno demokracijo. Občani namreč najbolje poznajo svoje lokalne potrebe, zato lahko predlagajo projekte, ki imajo največji vpliv na njihovo kakovost življenja.
Prvi so participativni proračun leta 1989 uvedli v Porto Alegreju v Braziliji, kjer je bil pionirski projekt izveden kot odgovor na socialne neenakosti in potrebo po večji vključitvi prebivalcev v odločanje o porabi javnih sredstev. Porto Alegre je s svojim modelom postal vzor drugim mestom po svetu in pokazal, kako lahko participacija izboljša upravljanje in zaupanje v lokalne oblasti.