V Pekrah je šlo prvič zares

Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Maribora (njegovi člani so nekdanji člani teritorialne obrambe, udeleženci osamosvojitvene vojne za Slovenijo) so skupaj z drugimi veteranskimi in domoljubnimi društvi mesta Maribor v svojih prostorih v nekdanji meljski vojašnici prvič praznovali svoj spominski dan. 23. maj so izbrali v spomin na pekrske dogodke, ki so se zgodili na ta dan 1991. leta.

Dolžnost, da pekrskih dogodkov ne pozabimo

"Za Maribor ni bolj primernega datuma," je prepričan Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. "To je bilo prvo resno soočenje med dvema stranema: med slovenskimi obrambnimi silami in jugoslovansko armado, ki je hotela prevzeti nabornike, naborno dokumentacijo in zapečatiti tisti temeljni simbol, ki ga ima vsaka država, država v nastajanju in novonastala država, to so njene obrambne sile. In tega se tu ni dalo narediti. Zato je ta dan še kako pomemben za nas, predvsem pa za Maribor, Mariborčane, Pekrčane. Naša dolžnost je, da teh dogodkov ne pozabimo," je dejal Ogrinc.

Kot da so nebodigatreba

In danes, kako se počutijo veterani vojne za slovensko osamosvojitev? Anton Korošec, predsednik mariborskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo pravi, da se mu včasih zdi, kot da so za družbo "nekakšni nebodigatreba. Imamo samo eno ulico v Mariboru, ki je posvečena slovenski osamosvojitvi, šole so za nas nezainteresirane (razen OŠ Draga Kobala in OŠ borcev za severno mejo), tudi z družbo nismo najbolj zadovoljni - zaradi korupcije in drugih grdih stvari, ki se dogajajo. Tudi zakonodaja nam ni naklonjena," je dejal Korošec in dodal, da so tudi v zakonu o veteranih, ki ga je sicer "čas že zdavnaj povozil, prav veterani iz '91. leta najslabše ocenjeni. Naš veteran, ki je socialni problem, lahko dobi le 60 odstotkov minimalnega osebnega dohodka," je opozoril Korošec in dodal, da je bila sicer sprememba v pripravi, a jo je padec vlade ustavil.