Draga Sonja.
Spoznala sem te kot učenka na osnovni šoli, ko si hospitirala pri pouku. Kasneje sva se srečevali kot dijakinja in profesorica na isti šoli. Ni naključje, da so se kasneje najine poti združile v pedagoškem poklicu na Srednji ekonomski šoli Maribor. Postali sva sodelavki in prijateljici. Družile in povezovale so naju iste vrednote: predanost poklicu, odgovornost do mladih in skrb za dobrobit družbe. Z najinim humorjem in igrivostjo sva bili soustvarjalki prijetne delovne klime v zbornici.
Sonja, profesorica.
Kako z malo besedami opisati veličino takšne osebnosti? Kako ublažiti bolečino in napolniti praznino ob njenem odhodu? Sonja ni bila samo ena izmed profesoric. Njeno poslanstvo je bilo mnogo več in je presegalo klasični poklic poučevanja. S svojo pedagoško metodiko poučevanja, splošno razgledanostjo in visokimi etičnimi standardi je bila dar za dijake. S socialnim čutom in zavzetostjo za razumevanje matematike je dajala mnogo več, kot se pričakuje v izobraževanju. Kot človek je pustila pomembne sledi v naporih dijakov in staršev za doseganje njihovih ciljev in uspešnosti v šoli. Zato jo bodo še dolgo cenile generacije mladih, katere je poučevala.
Sonja, učiteljica življenja.
Modrosti razumevanja sebe in iskanje odgovorov na večna vprašanja, kdo sem in kam grem, je razlagala vsem, ki so na svoji poti iskali tudi duhovno dimenzijo življenja. Kot zvesta sodelavka, prijateljica, poslušalka in svetovalka je bila vzor vsem, ki so cenili strokovnost, iskrenost, delavnost in pripadnost Z njenim odhodom ostaneta upanje in vera, da praznino zapolnijo novi, drugi učitelji življenja.
Odhod.
Zame in za mnoge bližnje je odhod Sonje težka lekcija življenja. Ostajajo pa spomini na mnoga skupna potovanja in nepozabna potepanja po Sloveniji. In občutek hvaležnosti vseh, da smo lahko bili tvoji prijatelji in sodelavci.
