Utrujena po težki bolezni se je 30. avgusta 2019 poslovila ugledna in spoštovana zdravnica, naša kolegica Vera Feguš. Rodila se je leta 1950 v Banjaluki in se po končani srednji medicinski šoli zaposlila v bolnišnici Sester usmiljenk na Dunaju. Njena želja po vedno večjem znanju jo je vodila v Beograd, kjer je leta 1977 promovirala na medicinski fakulteti in še isto leto našla srečo, svojo veliko ljubezen v akademskem glasbeniku Maksimiljanu Fegušu, se poročila in postala "naša Mariborčanka". Zaposlila se je v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, kjer je prva tri leta delala v službi za medicino dela in športa, maja 1980 pa je prišla v onkološki dispanzer. Od januarja 2004 do upokojitve je bila vodja dispanzerja.
Družinsko srečo so dopolnili štirje sinovi, bodoči glasbeniki: Simon Peter, Andrej, Filip in Jernej, ki jih vsi poznamo kot Kvartet Feguš. Kljub veliki družini se je z njej lastno toplino, ljubeznijo in požrtvovalnostjo posvečala svojim pacientom, ki jim bo ostala v večnem spominu. Da bi jim nudila največ, se je naprej izobraževala. Tako je leta 1985 opravila podiplomski tečaj iz kemoterapije, leta 1987 tečaj iz osnov in uporabe radioterapije in leta 1989 specialistični izpit iz družinske medicine. Svoje bogato znanje je razdajala kot mentorica študentom medicine in specializantom družinske medicine.
Naša kolegica je bila tudi društveno aktivna na več področjih. Dolga leta je bila predsednica Društva za boj proti raku. Kot strokovnjakinja je v devetdesetih letih sodelovala pri projektih odbora za družino, socialo in zdravstvo. Leta 2002 so jo povabili v tim strokovnjakov Pastoralne službe Mariborske škofije za področje zdravstvene vzgoje mladine. Aktivna je bila tudi v Slovenski zvezi zdravih mest in Komisiji za zdravljenje in zdravstveno nego bolnika na domu. Vseh njenih predavanj in člankov v raznih časopisih in revijah ni moč našteti. Skratka, našla je energijo in čas za družino, službo in za dejavnosti v dobro ljudi, bila je človek z veliko začetnico.
Njeno požrtvovalno delo, prijazen, sočuten, osebni odnos do pacientov in njena pripravljenost pomagati vsem in povsod, kjer je s svojim bogatim znanjem lahko sodelovala, ni ostalo neopazno. Veliko število glasov, ki jih je dobila od bralcev revije Viva iz cele Slovenije, da je bila leta 2008 izbrana za zdravnico leta, nam dovolj jasno izpričuje njeno priljubljenost, zlasti med njenimi pacienti. V svoji zahvali je zapisala: "Kaj je za zdravnika lepšega kot to, da dobi za svoje delo priznanje svojih pacientov."
Leta 2015 jo je mesto Maribor nagradilo z zlatim grbom. V utemeljitvi so med drugim zapisali: "Nagrajenka sodi med tiste Mariborčanke, ki so več kot tri desetletja vpete v družbeno dogajanje mesta, ne le na profesionalnem področju kot zdravnica, ampak kot ljubiteljska kulturnica in neumorna nevladnica."
Vera je bila nadvse ljubeča soproga, mama, tašča in babica, sočutna in tolažeča zdravnica bolnikov, ki so se zatekali k njej. Z velikim ponosom in veseljem je spremljala uspehe svojega soproga in sinov, ki jih je s svojim vzgledom usmerjala na pravo življenjsko pot. Srečna je sprejela snahe in novo radost v družini - vnuka Julijana in vnukinjo Valentino. Številnim pacientom je pomagala in jim stala ob strani v težkih boleznih, žal pa tudi njej ni bilo prizaneseno. Mnogo let (25) se je borila z neusmiljeno boleznijo. Njena globoka vera v Boga ji je dajala moč, da je svoje težave lažje prenašala in se razdajala svoji družini in družbi. In zdaj je odšla.
Žalostni smo, obenem pa veseli, da smo jo poznali in skupaj prehodili del svoje življenjske poti. Njen svetli lik vzorne, ponosne in ljubeče matere in žene, dobre kolegice in uspešne, ljubljene zdravnice ter naposled pogumne bolnice je vreden vsega spoštovanja. Ne bomo je pozabili.
Irena Lukas, dr. med., v imenu onkološkega dispanzerja in Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor
