Barbara Bradač
V projektu Vino na meji, v katerem so se povezali slovenski in hrvaški arhivi, bodo predstavili arhivsko gradivo s področja vinske dediščine, ki ga hranijo v šestih arhivih, in sicer v Međimurju, Varaždinu, Zagrebu, na Ptuju, v Celju in Mariboru, tudi s poudarkom etnološkega vidika življenja ob meji. Da mislijo resno in se na podlagi tega projekta tudi nadejajo rezultatov, so se v Mariboru predstavniki dveh slovenskih arhivov, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju je bila odsotna, in treh hrvaških arhivov zavezali k sodelovanju. Pogodbe sicer niso podpisali ob kozarcu vode, so pa kasneje nazdravili z radgonsko ranino, ki je prav tako "obmejna" sorta, saj so jo odkrili v vinogradih na Policah nad Gornjo Radgono.
Za Maribor pomemben projekt
"Projekt je pomemben za Maribor, saj Maribor brez vina ne bi bil takšen, kot je, tudi zaradi naše najstarejše trte. Ljudje so bili od prodaje vina tudi odvisni in, ko je vinogradništvo tu šepalo, je bilo prebivalstvo v slabši poziciji," je povedal Ivan Fras, direktor Pokrajinskega arhiva Maribor, kjer z arhivi na hrvaški strani, predvsem ob meji, že vrsto let zelo dobro sodelujejo. Tokratni projekt bo temeljil predvsem na predstavitvi arhivskega gradiva, ki ga hranijo v vseh šestih arhivih. Končni izdelek projekta bo razstava, ta se skupaj s katalogom načrtuje do konca leta, in bo sledila poglavjem, ki so navdahnjena in prilagojena po tematiki pesmi kantavtorja Tomaža Pengova: Rodovnik vina.
"Maribor brez vina ne bi bil takšen, kot je"
Vinogradi že leta 991
Prva doslej znana zgodovinska listina, ki omenja vinograde na potezi od Bresternice do Vurberka, je iz leta 991, hranijo jo v Državnem arhivu na Dunaju, v Gradivu za zgodovino Maribora pa jo je predstavil akademik dr. Jože Mlinarič. Tudi v listini, ki je datirana 20. oktobra 1164 in jo štejemo za prvo doslej znano pisno omembo gradu na Piramidi, se omenjajo vinogradi v Melju. Tudi ta listina je na Dunaju. Sicer pa so med listinami, ki jih hranijo v Mariboru, zelo zanimive tiste, ki govorijo o judih kot srednjeveških posestnikih vinogradov v Mariboru.zanimive tiste, ki govorijo o judih kot srednjeveških posestnikih vinogradov v Mariboru.
Že tretji skupni projekt
"Meja med Slovenijo in Hrvaško namreč danes dejansko vpliva na razumevanje, da na primer uspevajo na obeh strani meje različne trte ali se pridelujejo različna vina, ki iščejo do uživanja le-tega različne poti, v resnici pa gre za zelo podobne, v veliki meri pa celo enake vsebine in pristope omenjenih tematik," so zapisali v skupni izjavi.
Vino na meji je že tretji skupni projekt slovenskih in hrvaških arhivarjev. Doslej so skupaj izvedli že dva, in sicer Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji ter Z vlakom čez mejo. S takimi skupnimi projekti namreč želijo pokazati, da so odnosi v ožjem obmejnem prostoru vedno bili dobri in so taki tudi danes ter da so si prebivalci z obeh strani meje zelo podobni, saj jih druži skupna zgodovinska usoda tega prostora, gledano tako s strani težav kot radosti. Sicer pa je Hrvaška država, kjer takoj za Avstrijo raste največ potomk Stare trte. Danes potomke Stare trte rastejo na skoraj vseh kontinentih in po številnih krajih. Trenutno jih po svetu raste 86.
