Tatjana Vrbnjak
Kako čim prej in čim bolje vključiti migrante, ki se soočajo ne le z jezikovnimi ovirami, ampak imajo tudi celo vrsto drugačnih socialnih in kulturnih navad? Dvoletni projekt MMM - Model migrantskega mentorstva, ki ga je Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza kot koordinator pridobil leta 2017 na razpisu Erasmus+, skuša odgovoriti na vsaj nekaj od zahtevnih izzivov v zvezi s tem. Andragoški zavod je v projektu vodilni partner, iz Slovenije pa še Ozara ter partnerja iz Italije in Nemčije - vsi imajo dolgoletne izkušnje pri delu z ranljivimi skupinami.
Zanima me politika
Eden od treh mentorjev migrantov v projektu MMM je bil Navid Fadaee Nazer iz Irana, ki je v Slovenijo prišel pred štirimi leti in v Maribor pred tremi. Študira medijske komunikacije na Feriju. "Sodelovanje v projektu je bila zelo dobra izkušnja, usposabljanje je bilo zelo uporabno, veliko smo izvedeli o slovenski kulturi, jeziku. Bilo je tudi zabavno, vsi so bili zelo prijazni," je dejal in dodal, da bi še sodeloval, če bo le priložnost in možnost, kajti septembra predvidoma začne delati. In kaj mu je bilo najbolj novo, zanimivo? "Takrat so bile ravno volitve za župana in sem izvedel malo več o tem, politika me zanima, pa tudi o slovenski kulturi in navadah, o odnosih med ljudmi, prijateljstvih, o hrani, ki jo radi jeste, športih, ki vas zanimajo ..."
Značilnostim migrantov prilagojen pristop
"Razvili smo inovativen, migrantom prilagojen pristop k poučevanju osnovnih spretnosti," razlaga Tatjana Njivar, koordinatorka projekta iz Andragoškega zavoda Maribor. Pomembno vlogo so imeli, pravi Njivarjeva, trije migranti, ki pri nas živijo že dlje časa in so dobro vključeni v družbo, en Eritrejec in dva Iranca - dijakinja in študent. "Te smo najprej preko 40-urnega izobraževanja usposobili za mentorje enajstih migrantov - v skupini je bilo deset Eritrejcev in en Arabec, ki so v Maribor prišli pred nekaj meseci. Teh enajst smo vključili v štirimesečno 96-urno usposabljanje, ki smo ga pripravili sami, izvajali zaposleni na Andragoškem zavodu Maribor skupaj z mentorji migranti," razlaga Tatjana Njivar.
Migrante so seznanjali z osnovami temeljne pismenosti, matematičnih spretnosti, veščin informacijskih tehnologij in socialnih veščin. Ob tem so opazovali, "kaj se obnese in kaj ne", katere posebnosti je zaradi kulturnih in drugih razlik smiselno upoštevati. Tako so nastala posebna priporočila, ki bodo v pomoč tudi drugim.
Od nepismenih do univerzitetno izobraženih
In kako je to učenje bilo videti v praksi? Kaj so jih denimo učili pri osnovnem sporazumevanju? "Pri osnovnem sporazumevanju smo začeli čisto od abecede, spoznavanja glasov. To jim dela težave, poleg tega so nekateri nepismeni že v materinščini. Učili so se osnovnih vsakdanjih fraz, stavkov," razlaga Njivarjeva. Podobno je bilo pri matematiki. Pri socialnem sporazumevanju velikih kulturnih razlik pri Eritrejcih niso zaznavali, niti verskih ne, saj so kristjani, še najbolj so jih zanimali odnosi - delitev dela med možem in ženo, spolnost pred poroko in podobno. Velik interes je bil za učenje informacijskih veščin - četudi imajo vsi pametne telefone, jih znajo zelo omejeno uporabljati. "Veliko pa smo se od njih naučili tudi mi," še poudari Tatjana Njivar.
Velik izziv je bil, ker so bili v skupini od nepismenih pa do migranta z univerzitetno izobrazbo. "Še pred zaključkom projekta beležimo prve trajnostne učinke, predvsem prepoznano vrednost našega učnega načrta MMM: nemški partner INIBIA EEIG bo prav na tej podlagi začel novo usposabljanje migrantov v lokalnem okolju. Ugotovitve in izkušnje kot primer dobre prakse pa bi radi razširili tudi med druge izobraževalce in delodajalce v lokalnem okolju in na nacionalni in mednarodni ravni," pravi Tatjana Njivar.
"V skupini so si različni - od nepismenih pa do migranta z univerzitetno izobrazbo"
Pripravljeni prijeti za vsako delo
Migrantom pa so omogočili tudi izkušnjo, kako bi se znašli pri delu. Po tečaju so si namreč v Ozari ogledali delo v mizarski in šiviljski delavnici in se pri tem tudi preizkusili. "Zelo so bili zainteresirani in spretni, naši mentorji so bili pozitivno presenečeni. Izkazalo se je, da znajo organizirani zelo dobro funkcionirati," ugotavlja Gregor Cerar iz Ozare. Tudi Njivarjeva ugotavlja, da si dela zelo želijo.
