Vzponi na Pohorje so zanjo življenje. Na leto jih opravi več kot 300

"Vrsto let sem delala v gostinstvu, in ker sem poznala nekaj posameznikov, ki so hodili na Pečke, 720 metrov visok hrib nad Bistrico ob Dravi, kjer sem živela do pred treh let, ko sem se preselila v Rogozo v občini Hoče - Slivnica, sem se odločila, da bom tudi sama pohodnica. Takrat so bili zelo popularni pohodi in vzponi na Pohorje, saj nas je bilo v sekciji Pohorje, moj hrib več kot dvesto aktivnih pohodnikov, pa še danes nas je več kot sto," se svojih prvih pohodniških korakov pred dobrega četrt stoletja spominja 66-letna Milena Gradišnik, ki letno opravi tudi po več kot 300 vzponov na vrh Mariborskega Pohorja, in je po tem kriteriju svojevrstna rekorderka.

Zasvojena z vzponi

"Ti vzponi na Pohorje so mi pred desetletjem, ko sem se upokojila, postali neke vrste služba. Če jih ne bi opravila, bi mi nekaj manjkalo, pravzaprav sem z njimi zasvojena. Najrajši se na vrh Pohorja podam sama, da ob tem ne izgubljam prepotrebne energije, v dolino pa se vračam s pohorsko vzpenjačo. Na vrh Pohorja se povzpnem skoraj vsak dan, včasih tudi trikrat dnevno, in če se ne bi, bi mi nekaj manjkalo. Upam, da mi bodo noge in zdravje še dolgo služili ter bom lahko s temi vzponi nadaljevala tudi v prihodnje," nam zaupa Milena, ki ji ob vzponih največ prostih trenutkov trenutno "ukradeta" petletna vnukica in še ne dveletni vnuk.

Sogovornica se spominja, da je včasih za vzpon na vrh Pohorja po stari FIS-progi potrebovala eno uro, danes pa ji takšen vzpon vzame eno uro in 25 minut. "Z besedami se ne da opisati, kako prijetno se je vzpenjati na vrh Pohorja, ko ti ob tem ves čas pojejo ptički," pove Milena, ki veliko tudi kolesari, njena hči pa jo ob tem sprašuje, od kod ji toliko energije, a sama vedno znova odgovori, da so športne aktivnosti zanjo življenje.

Na Pohorje tudi v slabem vremenu

Ko je še živela v Bistrici ob Dravi, je v tamkajšnjem Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Svoboda Bistrica ob Dravi prepevala v pevskem zboru, zdaj pa se je že privadila življenju v Rogozi, kjer pa ob vseh aktivnosti še ni našla časa za obisk bližnjega večgeneracijskega centra, jo pa veseli, da jo v stanovanjskem naselju po večini obkrožajo mlade družine. Je pa bilo za Mileno kar težko obdobje, ko so zaradi epidemije koronavirusa veljale omejitve gibanja znotraj občinskih meja, saj ni smela v sosednjo mariborsko občino, je pa kolesarila na Pohorje po hoški strani in tako ohranjala telesno kondicijo, pri čemer je ni ustavilo niti slabo vreme. Tudi na Mariborsko Pohorje se poda v slabem vremenu, če je treba, tudi s palico in dežnikom, pripomni vedno nasmejana in dobrovoljna Milena Gradišnik.