Pred letom in pol so na Univerzi v Mariboru (UM) simbolno zagnali prototipni superračunalnik Maister, od takrat pa s partnerji izgradili nacionalni superračunalniški center z enim najzmogljivejših superračunalnikov na svetu, ki bo pomagal dvigniti slovensko znanost pa tudi gospodarstvo. Skupno 26 milijonov evrov vreden projekt Nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC-RIVR so danes slovesno zaključili, na spletni prireditvi so govorili številni predstavniki univerze in partnerskih institucij pa tudi znanstveniki, ki superračunalnike potrebujejo pri delu.
40. najzmogljivejši na svetu
Superračunalniki so najhitrejši in najmočnejši računalniki, ki zmorejo marsikaj, tudi milijone zapletenih kalkulacij naenkrat, obdelavo velike količine podatkov in hitro izmenjavo z drugimi računskimi centri. HPC-RIVR, ki je računalniško zmogljivost naše države povečal za štiridesetkrat, je na voljo za raziskovalno in razvojno delo ter izobraževalne dejavnosti po načelu odprtega dostopa. Mariborski rektor Zdravko Kačič je dejal, da bo uporaba te najsodobnejše tehnologije bistveno povečala konkurenčnost Slovenije na mednarodnih trgih in v znanstveni sferi. "Hkrati s projektom postavljamo Slovenijo v evropski vrh po računski zmogljivosti na milijon prebivalcev," je navedel.
Pod okriljem superračunalniškega podviga druge največje univerze pri nas so bili vzpostavljeni prototipni računalnik Maister na UM, prototipni superračunalnik za oddaljeni dostop Trdina na partnerski Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in superračunalnik Vega na partnerskem Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM). Slednji je najpomembnejša pridobitev. Kot je pojasnil Zoran Ren, vodja projekta in prorektor za znanstvenoraziskovano dejavnost UM, bo Vega z zmogljivostjo 6,8 petaflopa na sekundo, ko bo začel delovati, 40. najzmogljivejši superračunalnik na svetu, Slovenija pa bo po najzmogljivejši superračunalniški infrastrukturi 13. na svetu. "Investicija prinaša strojno opremo, s katero bomo lahko naslovili izzive digitalizacije in predvsem družbe 5.0, ki je pred nami," je razložil Ren.
Za umetno inteligenco, bioinženiring, razvoj zdravil ...
Med takimi znanstveniki bo denimo tudi Andrej Filipčič s področja eksperimentalne fizike osnovnih delcev na Institutu Jožefa Stefana. Sodeluje namreč pri eksperimentu Atlas, ki je pred leti v okviru švicarskega Cerna odkril Higgsov bozon: "Za odkritje smo potrebovali preko sto superračunalnikov za obdelavo ogromnih količin podatkov in računske simulacije. V prihodnje se bodo potrebe po računski in shranjevalni moči teh eksperimentov še podeseterile in tukaj nam bo za slovenski prispevek pri sodelovanju v eksperimentu Atlas računalnik Vega z ostalimi superračunalniki v Sloveniji še kako prav prišel."
Ministrica Kustec: To je prispevek k decentralizaciji
Evropa namerava v razvoj superračunalništva na stari celini v prihodnje vložiti še najmanj tri milijarde evrov, za začetek pa bo vzpostavila osem testnih sistemov v okviru iniciative EuroHPC. Mariborski Vega je prvi med njimi. Njegova posebnost je zelo hitra povezava velikega podatkovnega polja s procesnimi enotami. "Ko smo ta model predstavili, je bil na nek način presenečenje. Bil je tako uspešen in zanimiv, da je postal paradigma, ki ji bodo sledili z večino evropskih superračunalnikov v tej iniciativi," je izpostavil Jan Jona Javoršek, raziskovalec digitalne lingvistike z Instituta Jožefa Stefana, ki je pomagal pri razvoju najzmogljivejšega superračunalnika pri nas. Tega sicer ne bi bilo brez prototipnega Maistra, na katerem so preizkusili koncepte in izučili strokovnjake, medtem je prednost Trdine v Novem mestu hitro eksperimentalno delo, je še pojasnil Jona Javoršek.
Partnerjem projekta je čestitala tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. "Projekt ima pomemben simbolni pomen, saj tvorno prispeva k skladnejšemu regionalnemu razvoju in decentralizaciji znanosti, hkrati pa je velika pridobitev za celotno slovensko znanstveno skupnost," je povedala.
HPC-RIVR je vreden 20 milijonov evrov, v osemdesetih odstotkih ga financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek pa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. IZUM pa je za Vego iz sredstev EuroHPC pridobil še dodatnih 5,9 milijona evrov.
