Več občin Podravja je bilo zadnje mesece obveščenih o odstranitvah bankomata iz njihovih krajev. Nova KBM izvaja racionalizacijo mreže bankomatov, tako so poimenovali odstranitve. Kje in koliko bankomatov so ukinili na Štajerskem in v Mariboru, pri Novi KBM ne razkrijejo, Mariborčani pa so opazili, da ni več bankomata v naselju Koroška vrata pa tudi ne na Ruški cesti ob Glavnem mostu, v Kramarjevi ulici na Teznem, ni več bankomata Abanke v Cankarjevi ulici ...
Uporabniki pravijo, da bankomate in hitri dvig gotovine pogrešajo, sploh ob kakšnem bližnjem lokalu, manjši trgovini ali v bližini stojnic, kjer nakup s kartico preko POS-terminala ni mogoč. Slovenci smo namreč še zmeraj najbolj navajeni na plačevanje z gotovino, to pa je najenostavneje dvigniti na bankomatu.
Kako so v Bistrici ob Dravi ohranili bankomat
Število bankomatov v podravski regiji je v zadnjih sedmih letih upadlo z 255 na 199, a število od leta 2011, ko jih je bilo največ, upada v celotni državi. Od leta 1997, ko jih je bilo v državi 466, je število bankomatov raslo do 1845, nato je začelo upadati in danes jih je 1525. Pred leti je večje število bankomatov ukinila Nova Ljubljanska banka.
Na problematiko ukinjanja bankomatov v občinah so opozorili tudi v Skupnosti občin Slovenije, potem ko jih je večje število občin obvestilo o nameri Nove KBM za odstranitev bankomatov. V občini Ruše, kjer so umaknili bankomat v Bistrici ob Dravi že lani, jim je z dogovori in zbranimi podpisi krajanov uspelo, da je banka po nekaj mesecih ponovno vzpostavila bankomat, potem ko so ga že odpeljali, ker se je občina zavezala, da prevzame stroške vzdrževanja in delovanja tega bankomata. V občini Oplotnica te sreče niso imeli. Pred nekaj leti so bili tam poslovalnica Nove KBM in dva bankomata, danes imajo krajani na razpolago le še en bankomat. V Šentilju, kjer imajo le en ves čas dostopen bankomat, jim ga je uspelo ohraniti, čeprav je bil tudi načrtovan za odstranitev, uspešni z ohranitvijo so bili tudi v občini Pesnica, v kraju Pernica.
Nova KBM: Vzrok za ukinitev nizko število dvigov
Pri Novi KBM so, potem ko so v mrežo bankomatov povezali bankomate Abanke, sprejeli odločitev, da iz poslovne mreže nekatere bankomate umaknejo. Februarja letos je Abanka, potem ko jo je kupila Nova KBM, postala članica skupine Nove KBM. Maja so začeli racionalizacijo mreže bankomatov Nove KBM in Abanke, ki je potekala do vključno septembra.
Med epidemijo redkeje k bankomatu
Pri Banki Slovenija so analizirali, kako je na uporabo gotovine vplivalo dogajanje okoli novega koronavirusa. "Ugotavljamo, da so se plačilne navade prebivalstva (v smislu uporabe gotovine) v času epidemije zagotovo v določeni meri prilagodile, in sicer je bilo gotovinskih plačil na prodajnih mestih manj kot pred nastopom krize. Je pa v tem trenutku še nemogoče sklepati, ali bo kriza zaradi novega koronavirusa dejansko spremenila plačilne navade prebivalstva ali pa so se ljudje le začasno prilagodili situaciji."
Iz analize izhaja, da se je v obdobju izolacije bistveno povišala povprečna vrednost dviga na bankomatih, medtem ko se je pogostost dvigov precej zmanjšala. Ljudje so se torej odločali za redkejše obiske bankomatov, pri čemer so to nadomeščali z višjimi povprečnimi zneski dvignjene gotovine. Povprečna skupna tedenska vrednost dvigov na bankomatih se je kljub temu znižala. V Banki Slovenije ocenjujejo, da so se prebivalci tako z gotovino v večji meri oskrbeli predvsem pri bančnih okencih. Sicer pa analiza transakcij na bankomatih kaže na porast povprečnega zneska dviga s 117,41 evra pred epidemijo na 152,78 evra v tednih od 9. marca dalje in vse do konca epidemije.
"Pri racionalizaciji mreže bankomatov natančno preučimo tako bližino drugih bančnih točk, bližnjih bankomatov, bančnih poslovalnic in pošt, kot njihovo stroškovno učinkovitost oziroma dobičkonosnost. Eden ključnih kriterijev, ki vodi v odločitev o umiku bankomata, je izrazito nizko število dvigov, a v Novi KBM, kadar je to le mogoče, skušamo v dialogu z lokalno skupnostjo najti bolj frekventne lokacije za umeščanje bankomatov. V začetku aprila smo v skupno mrežo povezali bankomate Abanke, tako da je našim strankam danes na voljo več kot 400 bankomatov, kar je več kot v začetku letošnjega leta," so pojasnili pri Novi KBM, kjer pravijo, da ostajajo najbolj dostopna banka v Sloveniji, z najbolj razvejeno mrežo bančnih točk - ob poslovalnicah in bankomatih lahko stranke najpogostejše bančne storitve opravljajo tudi na več kot 400 poštah Pošte Slovenije.
Prehod na digitalno bančništvo
"Potem ko se bosta Nova KBM in Abanka predvidoma v začetku leta 2021 tudi operativno združili, pa bo strankam združene banke na voljo največja mreža, okoli 960 fizičnih bančnih točk v državi." So pa pri Novi KBM z letošnjim septembrom za dvige na bankomatih SKB banke in bankomatih drugih bank v Sloveniji uvedli plačilo nadomestila.
Skupina Nove KBM je leto 2019 zaključila z 62,5 milijona evrov čistega dobička, banka pa ga je v tem času ustvarila za 67,4 milijona evrov. "Bančništvo se spreminja, prav tako način, kako ljudje opravljamo bančne storitve," pravijo pri Novi KBM in navedejo, da se je v dveh letih število aktivnih uporabnikov, ki uporabljajo digitalne poti za opravljanje bančnih storitev, povišalo za 75 odstotkov, število aktivnih uporabnikov, ki spletno banko uporabljajo vsaj enkrat na mesec, pa je zraslo za 70 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta za dodatnih šest odstotkov. Prepričani so, da se bo prehod na digitalno bančništvo nadaljeval.
Prvi bankomat pred 30 leti
Čeprav se zdi, da bankomate poznamo šele kakšno desetletje ali dve, so prvi bankomat na svetu postavili 27. junija 1967 v predmestju Londona. V Sloveniji je Ljubljanska banka postavila prvi bankomat za splošno uporabo 15. oktobra 1990. To je bil tudi prvi bankomat v takratni Jugoslaviji. Stal je na vogalu Šubičeve ulice in Slovenske ceste v Ljubljani, omogočal pa je samo dvig gotovine.
Slovenci imajo radi gotovino
Pri Banki Slovenije so pojasnili, da je gotovina še vedno najbolj priljubljen in najpogosteje uporabljen plačilni instrument v Sloveniji in na ravni Evrosistema, tako kaže zadnja raziskava ECB, ki je bila opravljena v letu 2016 v vseh 19 državah Evrosistema.
"Takrat je veljalo, da so slovenski potrošniki na prodajnih mestih, na primer v trgovinah, restavracijah, kioskih, na bencinskih servisih, v povprečju plačali z gotovino 80 odstotkov vseh nakupov (vrednostno pa 68 odstotkov vseh nakupov). Tudi zadnji podatki iz leta 2019 kažejo, da gotovina še vedno ostaja najpogosteje uporabljen plačilni instrument v Sloveniji, delež gotovinskih transakcij se sicer počasi zmanjšuje in pričakujemo, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje." Sloveniji, kjer prebivalci radi plačujejo z gotovino, delajo družbo države južnega evrskega območja pa tudi Avstrija in Nemčija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
