Zakaj je pomembno druženje s pokoronskimi sotrpini in kako potekajo terapije v mariborskem Centru za krepitev zdravja

Pred letom dni je po odpustu iz bolnišnice, kjer je bil zaradi hujšega poteka covida-19 mesec dni na intenzivni negi, Edvard Pukšič s težavo sedel, kaj šele, da bi lahko hodil. Ko smo ga ob našem obisku Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor srečali na stopnicah, smo videli, da sedaj lahko brez večjih težav pride peš tudi v šesto nadstropje, kjer je bil med udeleženci delavnic v okviru postcovidnega programa ter sedaj še v drugih programih, ki jih izvajajo strokovnjaki Centra za krepitev zdravja pri ZD Maribor. Skupina, ki smo jo obiskali, je postcovidni program že zaključila, a rade volje prihajala še na posamezne delavnice, ker so jim napredek, izboljšanje počutja in rezultati, ki so jih dosegli po petnajstih tednih postcovidne rehabilitacije, dali velik zagon, da nadaljujejo obiske pri strokovnjakih Centra za krepitev zdravja (CKZ).

Meseci bolečin in težav

Ta dan je bil na programu pogovor o prehrani, za tem še vadba. "Mesece so trajale bolečine v mišicah, težave z dihanjem, z ravnotežjem. Poznale so se tudi posledice socialne izoliranosti, čustvena prizadetost, zato sva lani pred poletjem z ženo začela iskati možnosti, kako bi lahko izboljšal svojo telesno gibljivost. Po redni poti bi trajalo predolgo, da bi prišel do fizioterapije. Ko sva iskala informacije v zdravstvenem domu, pa sem dobil vabilo za program postcovidne rehabilitacije. Hvaležen sem, saj mi je to ogromno dalo, ne nazadnje je pomembno tudi druženje s sotrpini. Že po prvih tednih so sprememba življenjskega sloga, prehranjevanje in gibanje dali rezultate, kar je bila močna spodbuda, ki nas je vseh osem gnala naprej. Tudi testi, ki smo jih naredili prej in kasneje, so pokazali izboljšanja. Zato smo vsi komaj čakali, da lahko nadaljujemo in z velikim veseljem izkoristimo to možnost. Strokovnjaki tukaj so resnično izvrstni, zmorejo dati ogromno," je svojo izkušnjo delil Pukšič, sicer nekdanji novinar in urednik na Radiu Maribor.

Zadovoljni, da program daje takšne rezultate, so tudi v CKZ, saj so ga tamkajšnji strokovnjaki zasnovali sami v sodelovanju s pulmologi. "Zaradi ukrepov nismo mogli izvajati naših delavnic. Se je pa obenem pokazala potreba po obravnavi pacientov po hospitalizaciji, zato smo na pobudo zdravnice specialistke Barbare Antolinc Schaubach pogledali študije in literaturo, tudi predstojnica splošnega zdravstva v ZD Maribor Maja Arzenšek je podala smernice. Nakar smo strokovnjaki združili vsebine vsak s svojega področja ter program dali vodstvu in zdravnikom v potrditev," je nastanek programa pojasnila vodja CKZ ZD Maribor Nataša Vidnar.

Postcovidni program se namreč nekoliko razlikuje od njihovih siceršnjih delavnic, saj so tudi težave in stanje pacientov po prebolelem covidu-19 specifični. V CKZ imajo denimo sicer tudi delavnico za spopadanje s prekomerno težo, a prebolevniki so izpostavljeni tveganjem za podhranjenost, izgubi telesne mase, predvsem pa izgubijo funkcionalno mišično maso. Obenem so pri njih prisotni še stiske, tesnoba, stres, opažajo strokovnjaki. "Po opravljenem celotnem programu so pacienti motivirani, tudi drug drugemu so v oporo. Zato želimo nadaljevati. Delavnice so dvakrat na teden. Najprej je teoretični del (en teden nasveti o prehrani, en teden vsebine, povezane z duševnim zdravjem), ob tem pa še dvakrat na teden gibanje, bodisi v telovadnici bodisi na prostem. Po našem zgledu že delajo tudi v CKZ Nova Gorica in Črnomelj. Pacienti, ki bi se želeli pridružiti, naj se obrnejo na osebnega zdravnika ali neposredno na nas," še pojasni Vidnarjeva.

Opora je zelo pomembna

Maja Arzenšek je povedala, da so družinski zdravniki pri velikem deležu pacientov opazili težave. Ker ustaljene smernice za rehabilitacijo še niso spisane, so v sodelovanju s pulmologinjami začrtali program, ki daje rezultate, in ljudje so zelo zadovoljni: "Pri tem odigra vidik povezanosti skupine še dodatno pomembno vlogo. Ker si lahko delijo izkušnje, po dveh letih omejevanja stikov pa je to nasploh dodaten segment, ki vpliva na izboljšanje stanja."

"Danes sem izvedel žalostno novico, da je tisti, s katerim sva bila skupaj v bolnišnici, naredil samomor. Po skoraj po dveh letih torej, odkar je zbolel. Njegovi pravijo, da niso zaznali, da bi mu bilo tako hudo, je pa imel težave z dihanjem," je Marko Seifried, mednarodni odbojkarski sodnik, čigar težko izkušnjo z boleznijo in okrevanjem smo v Večeru že predstavljali, ta dan delil s člani skupine. "Te zgodbe kažejo, kako pomembna je opora," je dejala Vidnarjeva.

In prav zato, ker želijo s svojimi izkušnjami še komu pomagati, s pripovedovanjem nimajo težav. Tudi Jožica Koletnik se razgovori: "V novembru 2020 sva bila oba z možem prepeljana v bolnišnico. Jaz sem bila tam mesec dni, mož pa ni prišel več domov. Doma sem bila v postelji, v plenicah, nepokretna, otroci so me spravljali na noge. Počasi, počasi, z veliko volje je šlo." V CKZ na rehabilitacijo jo je napotil pulmolog. "Super je, da si lahko tako pomagaš, ker si zadovoljen z vsakim delčkom napredka. In hvaležna sem zdravstvenemu domu, UKC Maribor, medicinskim sestram in zdravnikom, ki so skrbeli za nas noč in dan," razlaga Koletnikova, ki ima po covid-19 povišan sladkor v krvi, težave s srcem so se ji še okrepile. "Veliko težav je še ostalo. Toda počasi bom že, ker sem trmasta," razmišlja pozitivno. "Mož je bil pred odhodom v bolnišnico v boljšem stanju kot jaz, pa se je obrnilo drugače. In sedaj moraš sebe spravljati gor, moževo smrt prebolevati, ampak si zadovoljen z mičkenimi stvarmi, čeprav si kdaj mislim, da bom obupala, toda ne. Ko pridem sem, sem prerojena. Žal mi je, ker so med nami veliko mlajši od mene, pravil torej pri tej bolezni ni, ljudje pa še zmeraj ne verjamejo, toda nobenemu ne privoščim, kar sem jaz preživela."

Rezultati so boljši ob spremembi življenjskega sloga

Dragica Jerenko opaža, da po bolezni nima več moči, energije, tarejo jo bolečine v sklepih, predvsem pa ima težave s koncentracijo: "Po covidu-19 se nikakor ne pobereš, kar traja. Sam vidiš, da ne gre naprej, tukaj pa je pomoč, opora pri psiholoških težavah in vadba za telesno moč. Seveda je treba vsak dan delati vaje, paziti pri hrani, potem se takoj boljše počutiš." "Rezultati ter študije doma in v tujini kažejo, da je rehabilitacija po prebolelem covidu-19 veliko boljša, če se za vselej spremeni življenjski slog. Tudi cepljenje je veliko bolj učinkovito, če skrbimo za zdravje, se izogibamo stresu, se gibamo," še pojasnjuje Nataša Vidnar.

Tudi psiholog mag. Božo Lalić, ki sodeluje pri programu, ​izpostavlja pomen učenja tehnik sproščanja: "Obenem imamo ob praksi, ob učenju tehnik, tudi teoretični del, da se prepoznavajo simptomi stresa, tesnobe, depresije. Je pa potrebna samoaktivacija, vztrajanje, pisanje dnevnika daljši čas." Dodaja, da se sicer še zmeraj točno ne ve, ali so težave, o katerih poročajo pacienti, kakor je upad kognitivnih sposobnosti, neposredno povezane z boleznijo ali bolj s samo epidemijo in vsemi okoliščinami, ki jih je prinesla. "Gotovo gre za kombinacijo, dejstvo pa je, da je lahko tesnoba povezana z zdravljenjem samim, ko se sprašujemo, kaj nam bo prineslo. V preteklosti se s temi vidiki nikoli nismo ukvarjali, denimo pri gripi ali kateri drugi bolezni. So pa takšne razmere gotovo pravo gojišče za razvoj duševnih motenj, zlasti pri tistih, ki imajo kakšne predispozicije zanje," sklene.