Življenje naših zdravnikov in medicinskih sester v koronačasu: Ne "odštempljaš" se in ne greš domov

Andreja Kutin Lednik
16.04.2020 19:48

Kako živijo zdravniki in medicinske sestre, ki so se zaradi skrbi za domače v času epidemije odločili za selitev v mladinski hotel? Večina domačih ni videla že tri tedne in delo se zanje pravzaprav ne konča

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hostel Pekarna je nov dom tistim, ki so se odločili za začasno selitev od doma, da pred okužbo zaščitijo domače. 
Andrej Petelinšek

Nika Kramberger je diplomirana medicinska sestra. Sicer je bolj vajena operacijskih dvoran, saj dela v operacijskem bloku klinike za kirurgijo v UKC Maribor, a zdaj je bolnišnica obrnjena "na glavo" in njeno novo delovno mesto je enota Covid 3 - reanimacija. Je ena tistih, ki so se odločili za začasno selitev in bivanje v Hostlu Pekarna, saj želi pred okužbo zaščititi domače. "Želim zaščititi svojo družino, predvsem starše in stare starše, ki sodijo v rizično skupino."

Andrej Petelinšek

Prosim, upoštevajte ukrepe

V hostlu biva že tri tedne, stike z družino pa ohranja po telefonu in skypu. Najprej našteje pozitivne strani selitve v mladinski hotel: "Spoznala sem veliko prijateljev z drugih oddelkov in to je pozitivna stran situacije. Povezala sem se z dekleti, ko se vidimo, si povemo nove informacije o stanju, skupine smo namreč zelo povezane, na delovnem mestu pa smo odvisni eden od drugega."

Nika Kramberger: "Skupine smo zelo povezane, na delovnem mestu pa smo odvisni eden od drugega."
UKC Maribor

Virus ne izbira

Tudi Katja Černivec je diplomirana medicinska sestra, v normalnih razmerah dela na oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin, zdaj je prerazporejena v enoto Covid 3, kjer dela v reanimaciji, torej z najtežjimi bolniki. "Naš delovnik teče trenutno kot ruski turnus, delamo dvanajst ur dnevno," pravi. Čeprav je situacija stresna, je delo zdaj še večji izziv: "Delo je zanimivo, za vsakega je to nova izkušnja in veliko je učenja. Ne poznamo virusa, ne poznamo pacientov. Večinoma gre za ljudi srednjih let, torej niso samo starejši. Je pa z njimi težko delati," prizna.

Katja Černivec: "Ponudimo roko sočutja, ki jo zelo potrebujejo, saj ni obiskov, to jim zelo manjka." 
Ukc Maribor

Potrebujejo tudi čustveno oporo

Nicol Arnečič je edina "domorodka", saj srednja medicinska sestra tudi sicer dela na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je zdaj spremenjen v enoto Covid 1. To je prvi covid oddelek in Nicol je bila tudi prva, ki se je odločila za selitev v mladinski hotel, kjer zdaj namesto mladine s celega sveta bivajo sestre in zdravniki. "Doma imamo družine, k njim žal ne moremo, nekateri imajo doma mlajše otroke, ki jih že dolgo niso videli, a s situacijo se sicer kar dobro spopadamo, zagotavljamo si medsebojno podporo, vsi smo na istem in vsi smo v UKC za ljudi," razlaga.

Nicol Arnečič: "Naše največje zadovoljstvo je, ko odpustimo pacienta, ki je bil na respiratorju." 
Ukc Maribor
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta