(KOMENTAR) Dvojni status upokojencev

Za slovenski trg dela, ki se sooča z velikim pomanjkanjem delavcev, je tudi značilno, da je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 55 do 64 let ena najnižjih v Evropski uniji, kar pripisujejo predvsem zgodnjemu upokojevanju. In če imamo v Sloveniji veliko "mladih" upokojencev, jih nekaj tudi po 65. letu starosti vseeno ostane delovno aktivnih bodisi kot zaposleni bodisi kot samozaposleni. Eni delajo po lastni želji, drugi iz nuje, ker težko preživijo s pokojnino in ker jim delo predstavlja možnost dodatnega potrebnega zaslužka.

Kakorkoli obračamo, v Sloveniji dejansko dela le peščica starejših, še posebej že upokojenih, kar kažejo tudi podatki statističnega urada. Kljub temu možnost njihovega dvojnega statusa vsakič naleti na burne razprave in nasprotujoče si poglede. Slovenski obrtniki, natančneje njihova stanovska organizacija, obrtna zbornica, so že pred časom vložili celo pobudo za presojo ustavnosti "spornega" člena pokojninskega zakona, ki jim ne omogoča, da po upokojitvi obdržijo pokojnino in svojo obrt. Prepričani so, da se delo po upokojitvi ne sme poznati pri pokojnini, ki so si jo z izpolnitvijo pogojev že zaslužili. Marsikje v Evropi lahko upokojeni mirno delajo, plačujejo davke in prispevke in jim ni treba trepetati, da bodo svojo pokojnino izgubili, utemeljujejo svojo zahtevo. A ustavno sodišče jim ni pritrdilo. Zmanjkal je le en glas.

Zdaj je razpravo o dvojnem statusu spodbudil predlog SDS v državnem zboru, ki ga je koalicija tako kot lani septembra ponovno zavrnila. In zagotovo bo o njem še veliko burnih razprav pri pogajanjih o pokojninski reformi, saj so si argumenti sindikatov in delodajalcev pri tem vprašanju zelo nasprotujoči. Prvi pravijo, da bi to pomenilo poseg v temelje našega pokojninskega sistema, ki stoji na medgeneracijski solidarnosti, ker bi bili prispevki aktivne populacije namenjeni tudi pokojninam tistih, ki bi še ostajali na trgu dela in bi s temi plačili pomenili nelojalno konkurenco. Tudi zato, ker bi zaradi pokojnine bili pripravljeni delati za nižje plačilo.

Delodajalci pa vračajo in se sprašujejo, zakaj torej v Avstriji in Nemčiji dobijo ljudje ob izpolnitvi pogojev za upokojitev polno pokojnino ne glede na to, ali se upokojijo ali pa delajo še naprej. Torej tudi pri nas takšna zahteva ne bi smela biti sporna, navsezadnje ob pomanjkanju delovne sile in nizkih pokojninah, ki jih imamo, bi to morala država celo spodbujati, menijo. Mi pa razpravljamo o nelojalni konkurenci in oškodovanju države, če je nekdo po izpolnitvi pogojev za upokojitev pripravljen delati in plačevati davke in prispevke. 

Pri prejšnji pokojninski reformi se je ob teh razpravah "rodil" kompromis, da tisti, ki bodo ostali zaposleni po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, dobivajo "nagrado" - sprva 20, zdaj 40 odstotkov bodoče pokojnine, ob plači še tri leta. Kar je seveda ugodneje za državo in pokojninsko blagajno kot polna pokojnina. Po podatkih Zpiza je bilo lani konec leta takih zavarovancev nekaj več kot 20.700, kar ni veliko. Večina prejemnikov predčasne pokojnine pa je zaposlena v zdravstveni dejavnosti, visokošolskem izobraževanju, osnovnošolskem izobraževanju, sodstvu in javni upravi.