(KOMENTAR) Od Triglava do Olimpa

Člani in simpatizerji največje opozicijske stranke so spet zavzeli svojo tradicionalno poletno bazo v Lepeni, odkoder bo karavana pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše krenila tudi proti Triglavu. Janša, ki na vrhu stranke vztraja že od davnega maja 1993, torej že več kot 30 let, s sobotnim nagovorom svojih podpornikov vsekakor ni razočaral. Množici na bovškem letališču je navrgel precej kosti za glodanje, med drugim, da jim želi Golobova vlada predpisati, kateri dan v tednu bodo lahko jedli meso in kaj bodo smeli govoriti v javnosti. Vladajočim je očital, da črtajo infrastrukturne projekte po državi, denar pa prerazporejajo nevladnikom z Metelkove. Posebej je pozdravil potezo nekaterih prisotnih, ki so nosili majice z napisi "Obstajata dva spola", in dodal, da bodo v prihodnje morda potrebovali gesla "Podnevi sije sonce, ponoči sveti luna".

Janša je pred svoje privržence stopil samozavestno, a jim v resnici ni ponudil nič spodbudnega. Namesto tega jih je zgolj pozval, naj bodo potrpežljivi, ker da je očitno potreben čas, da bo Golobova vlada "stvari zavozila do konca", šele nato pa se bo lahko oblikovala koalicija "zdrave pameti", torej nove desne vlade. Če prevedemo Janševo analogijo – dlje ko bo na oblasti levica in več škode kot bo povzročila državi, tem večje so možnosti, da se SDS znova vrne nazaj na oblast. Nobena skrivnost ni, da je razočaranje volivcev po prvem letu Golobove vlade veliko, ne nazadnje je SDS v nekaterih meritvah javnega mnenja že prehitela največjo koalicijsko stranko Gibanje Svoboda. Da visoka in marsikdaj tudi nerealna pričakovanja ljudi generirajo razočaranje, se seveda zaveda tudi Janša, ki je večji del svoje politične kariere preživel v opoziciji in je v parlamentu od blizu spremljal razpad marsikatere leve vlade, vendar pa ni jasno, kako bi njegove ideje o zmagi desnice na volitvah sploh lahko padle na plodna tla.

Zatakne se namreč že pri potencialnih koalicijskih partnerjih, ki jih SDS trenutno nima. NSi, ki je dolgo veljala za njihovo naravno zaveznico na desni, zavrača vstop v vlado, ki bi jo vodil Janša, medtem ko bi se drugi potencialni koalicijski partnerji, na primer morebitni novi stranki Anžeta Logarja in Pavla Ruparja, primarno zajedli v volilno bazo SDS, manj pa v bazene drugih strank. Bi pa na drugi strani sanje o novi desni vladi lahko postale realnost, če bi se bil Janša po treh desetletjih pripravljen umakniti z vrha stranke. Na več preteklih volitvah se je jasno pokazalo, da je SDS pod Janšo sprejemljiva izbira samo za 20 do 25 odstotkov volivcev.

Dokler bo vztrajal, bodo njegovi politični nasprotniki na levem polu tisti, ki bodo z novimi obrazi lahko dokaj enostavno mobilizirali svojo volilno bazo proti njemu, ne pa obratno. Janša lahko osvoji Triglav, političnega Olimpa pa ne more naskočiti. In če kaj, se je v Bovcu še enkrat več izkazalo, da vodenja stranke ni pripravljen prepustiti nobenemu od potencialnih naslednikov. Njegova volilna baza mu za zdaj še zvesto sledi in ploska, ko krivdo za svoje poraze prelaga na druge, a novi neuspehi bodo prinesli samo še več frustracij in grenkobe. Sprememb v stranki ni na vidiku, volilne zmage pa so pod velikim vprašajem.