(KOMENTAR) (Pre)pozno

Slovensko poslovno okolje v zadnjih tednih svojim snovalcem neusmiljeno nastavlja ogledalo. In ta slika ni rožnata, kaj še le taka, kot si jo ti zamišljajo in jo vidijo. Na stotine odpuščenih delavcev, ki jih bomo kmalu šteli v tisočih, je zavoljo vedno večje nekonkurenčnosti Slovenije, dolgoletne prve ekonomije na Balkanu, zadnji opomin, da je treba stopiti na žogo in skušati rešiti, kar se še rešiti da. 

To, da je gospodarski minister Matjaž Han celo odpovedal obisk v Italiji in se po urgentnem naročilu premierja Roberta Goloba odpravil v šempetrski Mahle, kjer avstrijski lastniki odpuščajo 600 zaposlenih, je še dokaz več, da se vladajoči gospodarskih in davčnih sprememb lotevajo stihijsko. In ne samo to, ministrovo sprenevedanje, da za to ni krivo slovensko poslovno okolje, kot sklepa po vljudnostnem molku gostiteljev, je politikantsko. Glede na globalni upad naročil evropske avtomobilske industrije bi morali to še toliko bolj in bolje prilagajati ter podjetjem olajšati, da skupaj z delavci ostanejo v Sloveniji. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič že v letu 2025 pričakujejo še višje davčne prihodke od davka od dohodkov pravnih oseb in njegovega dviga z 19 na 22 odstotkov, od petletnega davka na bilančno vsoto bank, višjih trošarin in dviga drugih davkov na blago in storitve ... 

Kot da je Golobova koalicija gluha za opozorila podjetij, gospodarskih združenj, obrtnikov tudi samostojnih podjetnikov, da vse težjega davčnega jarma ne morejo več nositi. Tudi izjava resornega ministra za delo Luka Mesca delodajalcem, da ob napovedani pozitivni gospodarski rasti podjetja nimajo kakih velikih problemov, kaže, da koalicija nima jasne slike realnosti v podjetjih. Zakaj ukrepe skrajšanega delovnega časa šele pripravljajo, če pa izkušnje kažejo, da dajejo rezultate? Kako naj si okoli tisoč odpuščenih delavcev Mahleja, Alpine, kidričevskega Boxmarka, Mariborske livarne ... razlaga nedavno izjavo premierja Goloba, da nam vsa Evropa zavida gospodarske uspehe? Zakaj Perutnina Ptuj zaradi predolgih postopkov za gradnjo farm v Sloveniji te odpira na Hrvaškem? Zakaj nam živilskopredelovalno industrijo prevzemajo hrvaški podjetniki in skladi? Medtem se finančni tokovi in tudi davki, od katerih si minister Boštjančič obeta blaginjo za državljane, zlivajo tja. Še to, avstrijska korporacija Mahle, ki seli proizvodnjo v, kot kaže, bolj konkurenčni Bosno in Hercegovino in Madžarsko, je v zadnjih letih ob 250 do 430 milijonih evrov prihodkov letno ustvarila preko 90 milijonov evrov izgube, torej koliko davka od dobička je plačala?

Spričo kalvarije delavcev Mariborske livarne se lahko vprašamo tudi, zakaj premier Golob ni urgentno pritisnil na gospodarskega ministra in stoodstotnega državnega lastnika SDH, da bi si 14-milijonsko terjatev poplačala z nepremičninami in tako pred stečajem rešila tovarno s stoletno tradicijo ter z naročili kupcev. Navsezadnje sta skupaj s Kapitalsko družbo Savi turizmu trikrat višjo terjatev gladko spremenila v kapital. Ogledalo jim nastavlja tudi stečajna upraviteljica MLM, ki bo v četrt leta s 180 odpuščenimi delavci ustvarila šest milijonov in pol evrov prihodkov ter okoli pol milijona evrov čistega dobička ...