(KOMENTAR) Spremembe

Medtem ko v javnost še vedno prihajajo različne interpretacije o tem, kaj pomenijo zadnji dogodki v bitki za Bahmut, se odpira vprašanje, kam se ob tem obrača Evropa. V bitki, ki je terjala več tisoč življenj vojakov na obeh straneh, so Rusi v zadnjih dneh razglasili zmago. Na drugi strani Ukrajinci trdijo, da sami obvladujejo okolico tega bolj simbolično kot strateško pomembnega mesta, zaradi česar bodo ruske sile, ki bodo skušale zadržati pridobljeno ozemlje, oslabljene pri že dlje časa napovedujoči se ukrajinski protiofenzivi. Ta je odvisna tudi od nadaljnje izdatne vojaške podpore Zahoda Ukrajini, ki se bo še okrepila z dobavo ameriških lovskih letal F-16. Američani, ki so bili doslej zadržani do pošiljanja tovrstnih letal Ukrajini, bodo z urjenjem ukrajinskih pilotov omogočili ravno to, da bodo lahko evropske države, ki prenavljajo svoje flote, ta letala odstopile Ukrajincem, kar naj bi izboljšalo njihove možnosti v dvoboju z veliko močnejšim nasprotnikom.

A vedno več je podatkov o tem, da so tudi vojske evropskih držav v klavrnem stanju. Kljub napovedim o obsežnejših vlaganjih v oborožene sile številne med njimi, tudi Slovenija, še vedno ne dosegajo Natovih želenih dveh odstotkov BDP. Za vsa naročila, ki so bila izvedena, bo moralo preteči še kar nekaj časa, v primerih nekatere opreme, kot so nova letala, še celo nekaj let. V tem času bo imela tudi ruska vojska čas za "regeneracijo". V vsakem primeru je jasno, da ne glede na to, kako dolgo bodo trajali spopadi v Ukrajini, stara celina stopa na dolgo pot oboroževanja, ki bo zaznamovalo geopolitično ravnotežje v prihodnjih desetletjih.

Pri tem so velika neznanka v enačbi morebitne politične spremembe, ki bi lahko povzročile dodatna nihanja znotraj Evropske unije in Nata. Slovenija v Madžarski že ima sosedo, ki je za razliko od večine evropskih držav zadržana do pomoči Ukrajini, predvsem zaradi svojih energetskih in poslovnih vezi z Rusijo. V to smer bi lahko kmalu zavila še Avstrija. Tam so po zadnjih javnomnenjskih raziskavah v vodstvu svobodnjaki, katerih poslanci so nedavno protestno zapustili prostore avstrijskega parlamenta, potem ko ga je preko videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Obrat v desno se je že zgodil v Italiji, kjer za zdaj predsednica vlade Giorgia Meloni kljub drugačnim predvidevanjem kaže proevropsko in proukrajinsko držo. A nedavni fašistični pozdravi v Trstu so znak, da bi lahko z njo prišle tudi drugačne spremembe v italijanski družbi. Vse omenjeno gre v prid Kremlja, ki čaka, da bo v EU vzklilo seme razdora.

Evropska unija je ob začetku vojne ukrepala hitro in uspelo ji je nevtralizirati izpad ruskih energentov, ki posredno sicer še vedno prihajajo iz tretjih držav. Tako je zimo, vsaj z vidika prebivalstva, preživela relativno nepoškodovana. A negotovosti še ni konec, saj bo kmalu pred vrati nova zima s svojimi energetskimi izzivi, ki se v gospodarstvu odražajo precej bolj negativno, inflacijski pritiski pa bodo lahko prinesli še dodaten veter v jadra desnemu populizmu.