Potem ko je pozno v soboto ruska vojska potrdila navedbe najemniške skupine Wagner, da so v celoti zavzeli Bahmut na vzhodu Ukrajine, je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes v Hirošimi ob robu vrha skupine G7 dejal, da v Bahmutu "ni ničesar več". "Bahmut je danes le še v naših srcih," je dodal.
Toda dvoumnost njegovih odgovorov je ostala. Kajti novinarji so ga vprašali: "Ali je Bahmut še vedno v ukrajinskih rokah? Rusi pravijo, da so zavzeli Bahmut." Zelenski je najprej odgovoril: "Mislim, da ne." Nato pa nadaljeval z odgovorom, da tam ni ničesar več. Pri tem ni bilo jasno, ali je sprva odgovarjal na prvi ali drugi del vprašanja. Tiskovni predstavnik Zelenskega Sergej Nikiforov je kasneje pojasnil, da predsednik ni potrdil, da so Bahmut zavzele ruske enote.
Iz Kremlja so pred tem sporočili, da je ruski predsednik Vladimir Putin "jurišnim enotam Wagnerja in vsem pripadnikom ruskih oboroženih sil, ki so jim zagotovili potrebno podporo in kritje, čestital za dokončanje operacije osvoboditve Artemovsk". Artemovsk je poimenovanje Bahmuta iz sovjetskih časov. Kot so zapisali na ruskem obrambnem ministrstvu, je bila operacija rezultat akcije Wagnerjevih jurišnih enot ob podpori topništva in letalstva "južne enote" ruske vojske, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
V Kijevu so navedbe o zavzetju zanikali že v soboto zvečer in sporočili, da se boji nadaljujejo. Priznali pa so, da so razmere kritične. Vnovič so rusko zavzetje mesta v Kijevu zanikali danes. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je dejala, da je ukrajinska vojska mesto delno obkolila in s tem ruski strani zelo otežila navzočnost v njem: "Napredovanje naših enot v predmestjih na bokih še vedno poteka." Dodala je, da ukrajinske enote še vedno nadzorujejo eno od stanovanjskih območij in nekaj industrijskih objektov.
V tej najdaljši in najbolj krvavi bitki v okviru ruske agresije na Ukrajino je prišlo do izraza tudi rivalstvo med najemniško skupino Jevgenija Prigožina Wagner in rusko redno vojsko. V Bahmutu je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, po večmesečnih srditih bojih je ostalo praktično brez civilnega prebivalstva in brez ene cele stavbe. Obe strani sta v spopad vložili veliko moči, čeprav mesto po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Ameriški predsednik Joe Biden je na današnjem dvostranskem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu vrha G7 v Hirošimi sicer napovedal nov paket vojaške pomoči za Ukrajino v topništvu, oklepnih vozilih in strelivu, piše francoska tiskovna agencija AFP. Pošiljka bo vredna 375 milijonov dolarjev. Ukrajini je Biden tudi odobril dostop do lovcev F-16, Zelenski pa mu je zagotovil, da jih ne bodo uporabili za napad na Rusijo. Kot je poročala slovenska tiskovna agencija STA, je Zelenski Bidnu izrazil hvaležnost za najnovejši paket vojaške pomoči in za finančno pomoč ZDA, ki naj bi bila do zdaj vredna že 37 milijard dolarjev.
Voditelji G7 so v soboto pozvali tudi Kitajsko, naj pritisne na Rusijo za konec vojne proti Ukrajini. V skupni izjavi so poudarili, da ne želijo škodovati Kitajski in da si prizadevajo za konstruktivne in stabilne odnose s Pekingom. Ob koncu vrha včeraj pa so tudi ponovili vsestransko podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji ter v sklepni izjavi zagotovili "odločenost za vnovično vzpostavitev miru v Ukrajini in podporo svobodnemu mednarodnemu redu, temelječemu na vladavini prava". Na vrhu je ukrajinski predsednik Zelenski predlagal, da bi julija pripravili mednarodni vrh o formuli za mir v Ukrajini. (zur)
