Mostovi

Razprava o tem, kaj bi Maribor pridobil s štirimi novimi mostovi oziroma ali jih sploh potrebuje toliko, je mesto ob Dravi prepihala z dobrodošlo svežino. Za trenutek smo lahko pozabili na dolgoletne težave - kdaj in kje bo Mariborska knjižnica končno dobila dostojne prostore za delovanje, za koliko se bo podražila obnova Ljudskega vrta, kje bo občina našla denar za Zdravstveni dom Tezno, kakšna bo usoda osrednje tržnice, kdaj bo obnovljen Mariborski otok, kaj se bo zgodilo z dotrajano dvorano Tabor, kdaj bo Pohorje s polnimi pljuči zadihalo tudi poleti ... - in v mislih preskočili v ... recimo leto 2025. Ko so omenjeni izzivi pospravljeni z mize v zadovoljstvo meščanov, ko na obnovljenem Lentu vrvi od življenja, ko je krožna rekreacijska pot med dvoetažnim mostom in Mariborskim otokom polna kolesarjev in pešcev, ko je razširjena cona za pešce pritegnila dodatno ponudbo v staro mestno jedro, ko je prometni sistem smiselno urejen in prijazen do vseh uporabnikov.
Od novega župana Saše Arsenoviča se pričakuje res veliko. Volivci, ki ​so se nedavno odločili za drugačno politiko kot v zadnjih dvanajstih letih, ne bodo privolili v nič manj kot razvojni preboj, ki ga je Arsenovič obljubil vsaj tolikokrat kot učinkovit javni servis. A pri tem bodo morali biti potrpežljivi: razvojni preboj pač ni nekaj, kar se zgodi v 30 dneh županovanja, kolikor že traja ​Arsenovičev mandat, tudi ni enkraten dogodek, ampak proces, na koncu katerega se bodo ocenjevali tako rezultati kot načini, kako so bili doseženi.
Štirje novi mostovi niso napoved megalomanske investicije, s katero bi si novi župan rad postavil spomenik, ampak zgolj del širše vizije, kako urediti prometno ožilje v mestu in kako poskrbeti za razvoj desnega brega Drave. Prav je, da se že danes razmišlja dolgoročno o posledicah in rešitvah tako pomembne odločitve, kot je zapiranje mestnega jedra za promet, saj bi ta korenito spremenila podobo mesta ter navade prebivalcev in obiskovalcev. Pri eksperimentiranju z zapiranjem Koroške ceste je recimo manjkalo prav to: širše razumevanje, kaj korak ena pomeni za korak štiri, temeljit razmislek, kaj se želi s spremembo sploh doseči.
Ob vrnitvi v leto 2019 se velja spomniti, da smo bili v Mariboru deležni že kar nekaj visokoletečih obljub in čudovitih vizij, pa se je vse skupaj običajno končalo pri takšnih ali drugačnih izgovorih. V Arsenovičevi ekipi so odločeni, da ne bodo ponovili starih napak, ko je bilo bolj pomembno, kdo je pripravil projekt kot ali je ta dober ali slab. Če bo pri iskanju optimalnih scenarijev vključevala različne strokovnjake in odpirala javno razpravo, če bo pri najtežjih dilemah skušala pridobiti tudi široko politično podporo, je opravila komaj polovico posla. Ker šele ključni del - kdo bo vse to plačal - bo za županovo ekipo trenutek resnice njihove (ne)sposobnosti. Mestna blagajna je namreč preplitka za razvojni preboj.