Subvencije za avtomobile

Janez Kovačič Janez Kovačič
10.05.2022 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Večer

V Evropski uniji ni države, ki ne bi podpirala prodaje elektrificiranih vozil in še posebej električnih baterijskih avtomobilov (EBA). Načini oziroma oblike so različne, od davčnih in drugih olajšav do najpogostejših subvencij. In pri teh se menja precej ali najbolj razlikujejo.

Pri nas subvencioniramo zgolj prodajo EBA, podpora priključnih hibridov (PHEV) je že zdavnaj pozabljena. Ni velika skrivnost: tisti, ki so si omislili vozila PHEV, so pobrali subvencijo, nato so se zvečinoma malo ali zelo malo vozili na elektriko, kar je seveda nujno, če naj bi električni pogon bistveno prispeval k manjšim izpustom škodljivih plinov. Odločitev se s tega zornega kota ne zdi napačna.

Slovenija je v primerjavi z drugimi državami EU pri subvencijah za EBA mačehovska. Od letos ponuja fizičnim osebam 4500 evrov subvencije, toda ta ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti avtomobila. Andrej Pečjak, človek, ki se pri nas že dolgo ukvarja predvsem z EBA in mu kot zasebniku ni odveč razmišljati drugače, kot velika večina, je v pogovoru za Večer pred časom dejal, da "je omejitev na 20 odstotkov vrednosti avtomobila naredila veliko škodo. Absurd je, da tisti, ki kupi električni avto za 40 ali 50 tisoč evrov, dobi višjo subvencijo kot oni, ki kupi vozilo za 20 tisoč evrov." Gotovo, se pa zadnje čase znova aktualizira vprašanje smiselnosti tovrstne spodbude.

V Sloveniji je bil predlani in lani delež EBA nekako 3,3-odstoten, v letošnjih treh mesecih je zrasel za odstotek. Toda tako lani kot letos se je prodaja avtomobilov zmanjšala, v letošnjem prvem trimesečju za dobrih 21 odstotkov. Krivulji se torej križata - EBA gor, oni na bencin ali dizel navzdol. Nekaj podobnega se je lani dogajalo tudi v Nemčiji, državi, ki kroji avtomobilsko dogajanje tako v EU kot v Evropi. Prodaja EBA je lani poskočila in si odrezala 13,6-odstotni delež (leta 2020 je bil vsega 6,6-odstoten), toda na drugi strani je posel z avtomobili upadel za krepkih 10,1 odstotka. V to smer gre tudi letos: do konca marca je bilo kupcev EBA za kar 29,3 odstotka več, skupna prodaja avtomobilov pa je upadla za 4,6 odstotka. Ampak ni sporno - količinsko so "električarji" še vedno zelo podhranjeni.

Ker številke in posebej statistika (menda) ne lažejo, se je tam zgoraj ponovno vnela debata o smiselnosti subvencij tako za PHEV kot tudi EBA. Ta hip se zdi, da bo subvencijam za PHEV prej ali slej odklenkalo. Vprašanje pa je, kaj bo s spodbudami za EBA, pri čemer je dvom smiseln: zakaj podpirati prodajo avtov, ki se prodajajo vse bolje? In glede na splošni in avtomobilski vpliv Nemčije je morda le vprašanje časa, kdaj se bodo o tem začeli spraševati drugje, morda tudi pri nas. In vemo, kje in kaj je kavelj - raznolikost 27-erice, ki ji rečemo EU!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta